Aleksander Kolednik

Sreda,
13. 2. 2013,
16.33

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 13. 2. 2013, 16.33

9 let

Janša: Pustni čas počasi mineva, s tem pa tudi čas virantovanja

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Predhodnik Borut Pahor je šel po zaupnico v DZ, ni je dobil in nato je Slovenija potrebovala štiri mesece in pol, da je dobila novo vlado. Tega si danes ne moremo privoščiti, je dejal premier Janša.

Premier Janez Janša je na novinarski konferenci v Metliki, ob obisku na Dolenjskem in v Beli krajini povedal, da je njegov predhodnik Borut Pahor šel po zaupnico v DZ, je ni dobil in nato je Slovenija potrebovala kar štiri mesece in pol, da je dobila novo vlado. "To smo si takrat mogoče še lahko privoščili, vendar smo zelo drago plačali. Danes si tega ne morem več privoščiti. Po tej poti jaz ne nameram hoditi, poleg tega pa to niti ne bi bilo dobro za državo." Dodal je še, da pustni čas počasi mineva in s tem tudi čas virantovanja. "Začeli bodo prihajati računi, torej pripravite denarnice," je poudaril Janša. Brezposelnost in prometna infrastruktura glavni težavi Dolenjske in Bele krajine Janša je glede stanja v regiji povedal, da sta Dolenjska in Bela krajina med manjšimi in manj poseljenimi regijami, vendar pa sta skupaj izvozno najmočnejša slovenska regija, v kateri deluje več kot 370 izvozno usmerjenih podjetij, ki ustvarijo 2,8 milijarde slovenskega izvoza. Kot glavni težavi regije je Janša poudaril prometno infrastrukturo in brezposelnost, kar še posebej velja za Belo krajino. "Industrija v vsej regiji je močno povezana z avtomobilsko proizvodnjo. S tega vidika je bilo med obiskom vlade veliko govora o strategiji slovenske industrijske politike, ki jo je sprejela vlada. Z njo Slovenija vrača industrijo v središče, v ospredje iz ozadja, kjer je bila v zadnjih dveh desetletjih," je dejal. Pojasnil je, da so namreč krizo bistveno bolje preživele države z močno industrijsko bazo. S tem aktom se bo zato po njegovih besedah Slovenija znova začela postavljati na trezno stran razvitega sveta, ki gleda v prihodnost skozi trezna očala z zavedanjem, "da moraš za večjo dodano vrednost proizvajati nekaj, kar je mogoče prodati".