Prvo bionično roko, ki bo nadomestila amputirani organ in bo imela tudi senzorične zmožnosti, naj bi presadili že konec tega leta. Umetna roka bo neposredno povezana s pacientovim živčevjem.
Pacient, ki mu bodo zdravniki namestili robotsko protezo, želi ostati neimenovan. Živi v okolici Rima, ob nesreči pa je izgubil spodnji del roke, pravi Silvestro Micera iz Zveznega politehničnega inštituta v Lozani v Švici.
Umetna roka bo povezana neposredno s pacientovim živčevjem, upajo, da bo lahko nadzoroval gibe in prejemal živčne signale. Te bodo pošiljali senzorji za tip, nameščeni v umetni koži robotske proteze.
"Nove in še bolj učinkovite rešitve za poškodovance z amputiranimi okončinami bomo izpopolnili že prihodnje leto"
Zdravnik Micera še trdi, da bodo povezave delovale prek elektrod, pripetih na dva glavna živca, ki potekata v roki. To naj bi človeku omogočalo nadzor nad gibi bionične roke samo z mislimi in kot tudi tipalnimi senzorji v njej. Ti bodo namreč prav tako pošiljali signale nazaj v možgane.
Sčasoma bi se lahko vzpostavil tudi stalen pretok informacij med protetično roko in živčnim sistemom, kar bo pacientom omogočalo nadzor pri prijemanju predmetov.
"Povsem jasno je, da boljši kot bo občutek za tip, večja bo verjetnost, da bo tudi telo sprejelo takšen nadomestek za okončino," pravi Micera in dodaja: "Nove in še bolj učinkovite rešitve za poškodovance z amputiranimi okončinami bomo izpopolnili že prihodnje leto."
Predhodni model omogočal nadzor s pomočjo misli
Predhodni model robotske je zasnoval Pierpaolo Petruzzilli, ki je leta 2009 izgubil pol okončine v avtomobilski nesreči. Protezo je upravljal s pomočjo misli. Pri tem je bil sposoben prste stisniti v pest, držati predmete in občutiti rahle dražljaje na umetni dlani.
Novejši model pa ima v primerjavi s starejšim, ki je imel le dve senzorni mesti, ta razporejena po večji površini. Tipa so sposobni prsti, dlan in zapestje, kar daje protezi kar najbolj življenjski občutek.
Micera še poudarja, da so izpopolnili tehnologijo sprejema dražljajev in pritrditve elektrod.
Enomesečna faza testiranja
Trenutni model bo pri novem pacientu na enomesečni fazi testiranja. Če bo uspešno, bo prvi model za splošno uporabo pripravljen v dveh letih.
Še največja težava je trenutno napeljava konektorjev pod pacientovo kožo, da bi bilo to za telo kar najmanj moteče. Pri poskusni namestitvi to leto bodo žice tako napeljane neposredno v kožo, na živec, ne pod njo. Strokovnjaki pa že načrtujejo, kako bi bilo mogoče napeljavo in ogrodje robotskih okončin namestiti pod kožo.
1
