"Indijansko poletje" idealno za nabiranje gob

Ob ugodni napovedi pa bo vrhunec še kar trajal, tudi v t. i. indijanskem poletju, ki se menda obeta v začetku oktobra. Sicer pa smo se o letošnji gobarski sezoni pogovarjali s predsedniki gobarskih društev treh največjih slovenskih mest: Jožetom Horvatom iz GMD Ljubljana, Slavkom Šerodom iz GD Lisička iz Maribora in Ano Ivanovič iz GD Bisernica iz Celja.

Jože Horvat, GMD Ljubljana: Gobarska sezona do decembra Predsednik Gobarsko mikološkega društva Ljubljana, Jože Horvat, me najprej popravi v oceni, da se gobarska sezona počasi izteka. Nasprotno, pravi, ob ugodnih vremenskih razmerah bo trajala tudi do sredine decembra (ko bo še mogoče nabirati sivke, štorovke, ajdovčke). Zdajšnje razmere za rast gob ocenjuje kot idealne, saj je temperatura dovolj visoka in tudi vlažnost gozdnih in travniških tal je optimalna.

Sicer pa tudi sam meni, da je bila gobarska sezona do zdaj podobna lanskoletni. Kar pomeni, da je bilo pomladi sušno obdobje in posledično slaba rast marčnic in mavrahov. Ob koncu aprila je bilo že dovolj toplo in tudi padavine so pripomogle k rasti borovih gobanov in pozneje tudi prvih golobic v maju. V začetku poletja je bilo nekoliko več golobic, lisičk in prvih poletnih gobanov. Nato pa je sledilo dolgo sušno obdobje do sredine avgusta, ko so na območju Pokljuke, Jelovice in Karavank padle zadostne količine padavin, v nižinah pa je bilo padavin manj in s tem seveda gob. Sledilo je znova kratko obdobje suše do začetka septembra, po tem obdobju pa so bile spet obilnejše padavine v časovnih razmikih, kar je sprožilo obilno rast na Dolenjskem, posebej v Beli krajini, na Kočevskem, Pokljuki, Jelovici, Karavankah in tudi v okolici Ljubljane, opisuje potek gobarske sezone Jože Horvat.

V Gobarsko mikološkem društvu Ljubljana so letos pripravili veliko izletov po Sloveniji, skupaj s sorodnimi društvi ali pa samostojno, med drugim v Umag, Dolenjsko, na Golte, Pokljuko in Jelovico, še novembra pa bodo šli nabirat gobe v Torovo. Že uveljavljena dejavnost njihovega društva je priprava predavanj o gobah na medicinski fakulteti v Ljubljani, ob ponedeljkih pa tam pripravljajo tudi determinacije, pri katerih se lahko občani prepričajo, kaj so nabrali, kar je seveda nadvse dobrodošlo.

Velika projekta ljubljanskega GMD še naprej ostajata gobarski vikend v Mostecu na začetku septembra, ki se ga je tudi letos udeležilo veliko obiskovalcev, in ti so, po besedah Jožeta Horvata, v velikem številu prinesli gobe v določitev determinatorjem. Še večji odziv pa pričakujejo na bližnjem sejmu Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Slavko Šerod, GD Lisička Maribor: Na Štajerskem manj težav s sušo Predsednik Gobarskega društva Lisička iz Maribora, Slavko Šerod, kljub suši, nad katero letos bentijo domala vsi, letošnjo gobarsko sezono ocenjuje kot uspešno, saj na Štajerskem ni bilo toliko težav z daljšimi obdobju suše kot v nekaterih drugih delih Slovenije.

Ob "indijanskem poletju", ki bo očitno zaznamovalo vrhunec gobarske sezone, pa si lahko po besedah Slavka Šeroda obetamo predvsem veliko diverziteto gob, količine pa težko napove. Sicer pa pri njih velja, ko gre za Slovence, da gobarji spadamo med podobne "lažnivce" kot ribiči ali lovci.

Med svojimi stalnimi dejavnostmi v GD Lisička iz Maribora veliko pozornosti posvečajo izobraževanju, saj pripravljajo začetne in nadaljevalne tečaje spoznavanja gob, predavanja in delavnice o gobah, strokovne ekskurzije in razstave gob, vsak ponedeljek od junija do oktobra pa pripravljajo tudi mikroskopiranje gob.

Ana Ivanovič, GD Bisernica iz Celja: Sezona povprečna, nekaterih vrst gob morda ne bo Predsednica Gobarskega društva Bisernica iz Celja, Ana Ivanovič, pa letošnjo gobarsko sezono ocenjuje kot povprečno, čeprav je prva polovica leta, kot pravi, kazala kar na dobro sezono, a so poznejše visoke temperature po juniju vse spremenile, saj ni bilo gob niti za vzorec, razen morda na Gorenjskem, kjer je tu in tam še padlo kaj dežja. Veseli pa jo, da je le začelo deževati tik pred njihovo tradicionalno gobarsko razstavo, ki jo društvo pripravlja v septembru. "Gobanov je zdaj dovolj, kot sama opažam in slišim od drugih, nekaterih vrst gob pa še vedno ni oziroma jih ni v običajnih količinah in jih morda sploh ne bo (raznih vrst griv, koprenk, kolobarnic)."

V celjski Bisernici so letos pripravili pet strokovnih ekskurzij, na katerih člani sami člani poskušajo determinirati nabrane gobe, temu pa sledi strokovno predavanje. "Seveda pa ima vsak član društva možnost, da poišče determinatorja v društvu tudi po individualnem nabiranju. Ani Ivanovič, ki je največkrat kar sama najbolj iskana za determinacijo, se tak individualni način učenja zdi zelo dobrodošel, saj se določevalec lahko posveti le eni osebi. Večkrat pa jo pokličejo tudi drug gobarji, ki niso člani društva, ki želijo vedeti, kaj so nabrali.

Na že omenjeni tradicionalni razstavi na Celjski koči v okviru prireditve Gobarski gurmanski vikend so razstavili 195 različnih vrst gob in kot ocenjuje Ana Ivanovič, je bilo zanimanje ljudi zanjo veliko. Zdi pa se ji škoda, da ne bo več prav tako tradicionalne razstave v Planetu Tuš v Celju , kjer niso več zainteresirani zanjo, čeprav meni, da je pritegnila veliko ljudi, predvsem Celjanov, in je verjetno tudi prispevala k povečanju obiska v trgovinah Tuševega centra.

Gobarska kultura na nizki ravni, zakonodajo imamo, treba jo je le izvajati Predsednike ljubljanskega, mariborskega in celjskega gobarskega društva smo povprašali tudi o njihovem pogledu na gobarsko kulturo pri Slovencih in kako naj gobarjenje regulira zakonodaja.

Po mnenju Jožeta Horvata iz GMD Ljubljana je gobarska kultura pri nas bolj na nizki ravni, ker še vedno srečujemo veliko pohojenih in obrcanih gob, predvsem strupenih. "Veliko je tudi onesnaževalcev, ki puščajo v gozdu mnogo embalaže (PVC-vrečke, pločevinke ...). Spremembe zakonodaje morajo slediti v smer zaščite ogroženih vrst, predvsem pa naj bo izvajanje zakonodaje učinkovito (sankcioniranje nabiranja v vrečke, uničevanje podrasti s palicami ...)," še meni Jože Horvat.

"Z zakonom je omejena dnevna količina gob na 2 kg po osebi, zato morajo inšpektorji kaznovati tiste, ki pretiravajo s količino," pravi Slavko Šerod iz mariborskega GD Lisička. Pa tudi sicer je po Šerodovem mnenju obnašanje gobarjev v gozdu zelo neprimerno, saj za seboj puščajo veliko smeti, še zmeraj pa tudi on opaža nabiralce z vrečko, kar je kaznivo, saj zakon zahteva nabiranje gob v zračni embalaži. In tudi obrcane gobe, a vendar manj kot v preteklosti.

Zaščitene gobe celo na tržnici Prav tako Slavko Šerod meni, da je pri gobarjih slabo poznavanje zaščitenih gob, ki jih določa z julijem 2011 sprejeta nova uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv, pa čeprav je seznam zaščitenih vrst krajši. "Najpogosteje se od zaščitenih vrst nabira knežja mušnica (Amanita caesarea), po domače karželj ali blagva. Še več, celo na tržnicah jo prodajajo," je ogorčen Šerod.

"Sem proti omejevanju gibanja in nabiranja gob v zasebnih gozdovih, več truda pa bi morali predvsem posvetiti osveščanju. Zakonske okvire glede količine nabranih gob, zaščitenih vrst, vožnje v naravnem okolju in podobno že imamo, le nadzor bi moral biti intenzivnejši," je še prepričan Slavko Šerod.

"Prtljažnik mora biti poln, strupene gobe pa nimajo kaj početi v naravi" "Še enkrat, kot že tolikokrat, bom povedala stavek, ki izhaja iz mojih dolgoletnih gobarskih izkušenj: Slovenci smo svetovni prvaki v nabiranju gob in čisto pri dnu glede kulture nabiranja gob in kulture obnašanja v naravi nasploh," deli mnenje svojih kolegov iz Ljubljane in Maribora Ana Ivanovič, predsednica GD Bisernica iz Celja.

"Slovenci nimamo nabiralske kulture. Naberemo toliko, kolikor lahko nesemo, če ne gre več v košaro, si slečemo majico, spodnjice oz. karkoli, kar imamo na sebi in nabiramo naprej, ker prtljažnik avtomobila pač mora biti poln. Tudi ni pomembno, da pobiramo vse mogoče zavarovane gobe, saj je moto takšen: če je ne bom pobral jaz, jo bo pa kdo drug. Gobe, ki jih ne poznamo, pohodimo, sploh strupene (še posebej rdeče mušnice), saj te nimajo v naravi kaj početi,"

Ivanovičeva ironično razlaga nabiralski moto slovenskih gobarjev in dodaja:"Imamo zakone, ki določajo način nabiranja gob, tudi zavarovanih, ni pa dovolj inšpektorjev, ki bi zakone izvajali in gobarje kaznovali zaradi kršitev. Občasno se inšpektorji pojavijo na Pokljuki ali Pohorju, vendar je pravzaprav vsa Slovenija gobarska dežela. Kar nekaj časa se je govorilo o naravovarstvenih nadzornikih, ki bi lahko bili iz naših vrst, a je glede tega vse potihnilo. Ti zdaj prihajajo le iz vrst gozdarjev, ki pa ne poznajo dovolj gob, še posebej ne zavarovanih. Morda pa bo Evropa kaj ukrepala, so nas namreč že večkrat opozorili na nepravilnosti," še opozarja Ana Ivanovič.

Glede pobud, da bi veljalo razmisliti o omejitvah oziroma prepovedi nabiranja gob v zasebnih gozdovih, pa Ana Ivanovič pravi, da če bodo lastniki to dosegli, bo pač treba zakonodajo spoštovati. Saj tako je tudi že zunaj, npr. na avstrijskem Koroškem. Meni pa, da bi moral zakon vendarle dovoljevati nabiranje gob v znanstvene namene tudi v lastniških gozdovih.

Zastrupitev z gobami manj, a letos že kar precej primerov Če so naši sogovorniki razočarani nad gobarsko kulturo Slovencev, pa jim več optimizma vliva spoznanje, da je med gobarji vsaj manj zastrupitev. Poznavanje gob je solidno, kar se kaže v relativno majhnem številu zastrupitev, množičnih praktično ni več, ljudje so postali bolj previdni, meni Slavko Šerod, Ana Ivanovič pa ugotavlja, da so v Celju z razstavami in prisotnostjo v medijih precej zmanjšali zastrupitve, še posebej smrtne primere, ki jih v tem delu že dolgo niso zasledili, kar ocenjuje kot velik dosežek delovanja društva.

A brez zastrupitev žal tudi letos ni šlo: Iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana so nam povedali, da so v UKCL v zadnjih 14 dnevih zdravili 4 paciente, ki so se zastrupili z gobami. Že v začetku avgusta pa so z UKCL sporočili, da so zdravili 7 bolnikov zaradi zastrupitve z gobami (od tega 2 zaradi zastrupitve z vražjim gobanom, 5 z drugimi gobami, ki povzročajo gastrointestinalni sindrom), vsi pa so ozdraveli.