"Imamo ljudožerski način delovanja v politiki"

Predvidevam, da so bili zadnji tedni najtežji del vašega mandata na čelu vrhovnega državnega tožilstva.

Pravzaprav sem navajena precej trdega dela, kot državna tožilka pa tudi pogostega nasprotovanja politike, medtem ko delamo in odločamo o konkretnih zadevah. Je pa res, da smo skoraj leto dni in ne samo zadnjih nekaj tednov pod zelo hudim pritiskom. To pa predstavlja določen problem, ker moti naše redno delo. Problem je v tem, da bi politika morala vedeti, da če ima inštitucijo, potem naj jo pusti delati. Skoraj leto dni se precej časa ukvarjamo samo s tem, da bi lahko opravljali svoje delo in preprečevali vtikanje politike v to delo.

Opazil sem, da ste po sestanku pri predsedniku vlade Borutu Pahorju, iz katerega je nastal zdaj že znameniti magnetogram, na izjavo za medije prišli slabe volje. Zakaj je bilo tako?

Ne bi rekla, da sem bila slabe volje, je pa seveda vedno problem, ko se o stvareh, o katerih naj bi se pogovarjali na tožilstvu, pogovarjamo drugje. Vedno je problem, ko se na ta način šibi delo na konkretnih zadevah, ko se drugi v vtikajo v to delo. V tem smislu prav gotovo noben državni tožilec ne more biti dobre volje. Sem pa bila seveda predsedniku vlade pripravljena zelo jasno povedati in pojasniti, da sem ravnala v okviru svojih pristojnosti in mislim, da je bilo to predsedniku vlade po tem pogovoru tudi v celoti jasno.

Kakšen je vaš odnos s predsednikom vlade?

Z gospodom Pahorjem se pred temi dogodki, pravzaprav v času mandata njegove vlade, nisva osebno srečala. Z njim imam odnos kot s predsednikom vlade. Do inštitucij, kot sta vlada in predsednik vlade, imam spoštljiv odnos, enako pričakujem tudi v obratni smeri. Najin odnos je bil v tem času korekten.

Zdi se, da imate Pahorjevo podporo že ves čas njegovega mandata.

Upam, ker brez podpore predsednika vlade nobena inštitucija pravzaprav ne more dobro delovati. Obstajajo tudi vsi razlogi, da predsednik vlade podpira vrhovno državno tožilstvo in mene kot generalno državno tožilko, ker se vsi skupaj ves čas trudimo delati zakonito.

Kaj se vam zdi javnosti pomembno sporočiti glede na dogajanja v zadnjih tednih in mesecih, ko je bila v ospredju afera Baričevič?

Zelo jasno je treba povedati, da ne jaz ne moji kolegi vrhovni državni tožilci ne v konkretni situaciji ne v kakšni drugi nismo ravnali niti protiustavno niti protizakonito. Zelo jasno je treba tudi povedati, da ti napadi na tožilstvo v zadnjih mesecih škodijo državnemu tožilstvu in državi.

Kako ocenjujete reformo pravosodja, ki jo napoveduje minister Zalar?

Teze zakona o državnem tožilstvu, na katere smo dali pripombe v zelo kratkem razpoložljivem času, kažejo na to, da namerava politika demontirati tiste dele tožilstva, ki funkcionirajo. Mislim, da je rešitev v tezah za spremembe zakona o državnem tožilstvu zelo slaba. Skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala naj bi razpustili, pristala naj bi na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. To je škoda. Takšni posegi in takšne sistemske spremembe bi morale biti tehtno premišljene.

Minister Zalar pravi, da je eden od namenov zakona depolitizacija tožilstva. Politika naj bi se umaknila iz postopkov imenovanja generalnega državnega tožilstva.

Zakona, ki smo ga dobili v torek popoldne, še nismo preučili. Ker ima oznako interno, samega zakona ne morem komentirati. Glede na teze zakona in glede na to, da je bila v medijih že objavljena trditev o depolitizaciji, pa lahko povem, da mene popolnoma nič ne moti, če generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor. Seveda je to politična odločitev in s tem ni nič narobe. V marsikateri državi je tako, v marsikateri pa je tudi drugače. Problem se lahko pojavi kasneje, če tožilstvo ni samostojna inštitucija in če ima politika v njej vpliv. Glede depolitizacije - če bo obveljala rešitev, kakršna je zapisana v tezah zakona, bodo imeli državni tožilci v državno-tožilskem svetu, ki bo odločal o številnih zadevah, manjšino. Ne vem, če lahko temu rečemo umik politike. Videli pa bomo, kaj bo zapisano v predlogu zakona.

Z zadevo Grubelič ste orali ledino pri pregonu gospodarskega kriminala. Kako odgovarjate na Zalarjeve očitke o neučinkovitem delu tožilstva pri pregonu gospodarskega kriminala?

Tudi sama nisem v celoti zadovoljna in nočem reči, da morda tožilstvo ne nosi svojega dela krivde za nekatere neuspehe. Toda to, kar je napisal minister Zalar v svojem poročilu, preprosto ne drži in je polovična resnica. Ne vem, zakaj imajo nekateri takšno veselje vso krivdo za določen uspeh ali neuspeh pripisovati le državnim tožilcem. Zadeve resnega gospodarskega kriminala, sama sem jih obravnavala kar nekaj, niso zadeve, ki jih lahko reši samo tožilstvo. Če kdo misli, da z etiketiranjem tožilcev, da na tem področju delajo slabo, dela uslugo državi in da bo s tem kaj rešil, se prav gotovo moti. V zadevah gospodarskega kriminala, v katerih sem sodelovala, smo bili uspešni le tedaj, ko je bilo sodelovanje med tožilcem in policijo dobro in ko so bili postopki na sodišču hitro speljani. Torej so tu so najmanj trije akterji, ki so soodgovorni za rezultat. Sama sem prva, ki iščem odgovornost pri tožilcih, vendar tako poenostavljeno, da bo tožilec kriv vsega, če je neuspeh, preprosto ne gre.

Kam bi se uvrstili na premici liberalno-konservativno?

Pravzaprav se ne uvrščam nikamor. Dopuščam si biti svobodna v razmišljanju, tolerantna do različni stvari, seveda pa danes v modernem svetu vsi poskušamo biti tudi moderni.

Del javnosti vas ima za simpatizerko desne politične opcije.

Tako sem predstavljena v javnosti, in to kar naprej in z velikim veseljem. Vsak človek je do neke mere politično bitje, če ne drugače takrat, ko se odloča, koga bo volil, ali pa ko se odloči, da ne bo šel na volitve. Ti ljudje o mojem svetovnem nazoru, o mojem političnem prepričanju, ne vedo prav nič. Nisem članica nobene politične stranke. Moji poskusi vstopa v politiko niso bili usmerjeni v neko ozko politično opcijo, ampak v poskus delati dobro za državo. To je bil vedno moj interes tudi v vlogi tožilke. Pravzaprav v politiko nikoli zares nisem vstopila, sem pa poskušala, a rezultat volitev je bil pač tak, da mi to ni uspelo. Na ljudi sem vedno gledala brez predsodkov in brez predalčkanja, kam kdo sodi. Zanima me, kaj lahko kdo ponudi.

Ali se vam ne zdi problematično, da se ljudje v demokraciji izogibajo političnemu opredeljevanju?

Jaz ničesar ne skrivam in s tem nimam nobenega problema. Tisti, ki govorijo o meni, mojega prepričanja ne poznajo. Poznajo ga moji bližnji, moje prepričanje pa je bilo vedno usmerjeno v prav in v družbo brez predsodkov. Nikoli nisem skrivala, kdo me je podpiral, ko sem poskušala vstopiti v politiko, povabljeni pa so bili takrat vsi. Kot ste rekli, je to za demokracijo normalno. Zakaj bi bil to problem pri meni, tudi če bi imela kakšno prepričanje. Kot tožilka pa sem vedno delala po strokovnih kriterijih in to je edino, kar velja.

Ampak zakaj je potem vam problem povedati, da vam je bližje konservativna politična opcija?

Zakaj bi pa to morala povedati, če se jaz odločam glede na vsebino tistega, kar mi neka politika lahko ponudi. To je potem razlog za odločitev in ne zaradi konservativne opcije. Zato pravim, da nihče o mojem prepričanju nič ne ve. Odločam se po vsebini ponujenega. Takrat se odločim, komu bom dala podporo, če to možnost sploh imam.

Ljudje imajo nek horizont, v okviru katerega se običajno odločajo. Vi ste bili v Bajukovi vladi, bili ste predsedniška kandidatka s podporo pomladnih strank, se pravi, da se verjetno nagibate k tej politični opciji.

Vidim, da bi me tudi vi radi spravili v en predalček, pa se najbrž nekako ne slišiva dobro. Ko sem bila na ministrstvu za pravosodje, sem funkcijo ministrice opravljala, ker sem lahko strokovno nekaj ponudila in ker sem bila na ta položaj povabljena. Ko sem se odločila za predsedniško kandidaturo, sem k podpori povabila vse stranke in bi bila res vesela podpore prav vseh. Podprle so me tri stranke, čeprav nisem bila pripravljena kandidirati, že zaradi simbolnega pomena, s podporo strank, ampak s podporo podpisov državljanov. In te podpise sem takrat tudi zbrala.

No, kandidirali ste tudi na listi politične stranke.

Ja, enkrat sem pa res kandidirala, imate prav, kandidirala sem na listi SDS. Pa vam bom še vedno ponovila, vidim, da mi ne verjamete, ampak jaz nimam problema s tem predalčkanjem. Kadar se odločam o kakšni politični opciji na volitvah, se odločam na podlagi tega, kar ocenim, da mi lahko kot državljanki ponudijo, ne zaradi tega, ker bi bila jaz nekam spravljena, v nek predal. Zaradi tega tudi nisem pripravljena biti članica kakšne politične stranke, ker želim svobodno razmišljati.

Kaj bi lahko povedali o partizanskih koreninah vaše družine. Znotraj velikega števila slovenskih družin je navzoč partizansko-domobranski konflikt.

Res je, moj oče in moj stric sta bila partizana. Jaz tega konflikta nimam. Mi smo generacija, ki je, hvala bogu, zrasla po vojni, čeprav smo dali skozi tudi diktaturo. Z delitvami na partizane in domobrance nimam nobenih težav, ne z mojim pedigrejem ne s tem, kaj so bili moji starši. To so pač dejstva, jaz pa skušam živeti po kriterijih, ki so pomembni za demokratično družbo. In to je tisto, kar šteje."

Kakšno je vaše stališče do družinskega zakonika?

Sama se poglobljeno z njim nisem ukvarjala, civilno-upravni oddelek vrhovnega državnega tožilstva pa je do zakonika sprejel stališče, s katerim se strinjam. Oddelek meni, da rešitve v družinskem zakoniku glede definicije, kaj je družina, in glede posvojitve otrok v istospolni zvezi niso domišljene. Tudi sama se strinjam, da je treba vedno v prvi vrsti gledati na interese najšibkejšega člena, to je v tem primeru na interes otroka.

Nekateri so vam očitali nepotizem, ker sta vaša otroka dobila službo na tožilstvu.

Moja otroka sta odrasla človeka, sta pravnika in sta sama poiskala svojo pot in poklicno kariero. Nikoli nisem odločala ali pa poskušala vplivati na kakršnokoli odločitev v zvezi z njuno službo in o tem morate vprašati tiste, ki so ju zaposlili.

Se vam zdi možno, da bi se znova znašli v političnih vodah kot kandidatka za katero od funkcij?

V današnji situaciji dvomim, da koga, ki je resen in odgovoren, mika politika. Nočem reči, da tisti, ki so v politiki, niso resni in odgovorni, ampak v tem ljudožerskem načinu delovanja v politiki, pri tem etiketiranju ljudi, če ne razmišljajo prav, dvomim, da koga mika vstopiti v ta svet na novo.