Igor Bavčar: Od miličnika do obsojenega tajkuna

Padli gospodarstvenik in danes obsojeni 58-letni Igor Bavčar je poklicno pot začel v miličniški uniformi. V začetku osemdesetih je vpisal študij politologije na takratnem FSPN-ju in jo uspešno končal. Celo tako zelo uspešno, da je za svoje diplomsko delo, v katerem je pod lupo vzel odnos med kapitalom in delom, prejel Prešernovo nagrado. Našteli smo deset korakov na njegovi poklicni poti. PRVI KORAK: V času študija se pridruži časopisu Tribuna, leta 1977 postane njegov urednik. Nekaj let pozneje vstopi v SZDL, kjer se med drugim ukvarja z ekologijo. Potem ko v začetku leta 1988 skupaj z Janezom Janšo uredi knjigo Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča, se Bavčar nekaj mesecev pozneje znajde pred pomembno nalogo. Tri dni po aretaciji Janeza Janše konec maja da pobudo za ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic, postane njegov predsednik, s podporniki četverice pa zasede Roško, kjer zahteva izpustitev zaprtih Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča. Na čelu odbora ostane vse do leta 1990. DRUGI KORAK: Bavčar od leta 1990 do 1992 zaseda mesto notranjega ministra, v času osamosvajanja vodi glavni štab slovenskih oboroženih sil. Na volitvah 1992. zasede poslanski stolček, leta 1997 postane minister brez resorja, zadolžen za evropske zadeve. TRETJI KORAK: Leto 2002. Potem ko se Janez Drnovšek odloči ostati na čelu LDS, Bavčar najavi, da zapušča politiko in odhaja v gospodarstvo, kar tedaj mnoge preseneti. Sam pojasnjuje, da odločitev ni hipna, pač pa dobro premišljena. Zanika tudi, da bi nanjo neposredno vplivala Drnovškova odločitev. ČETRTI KORAK: Čeprav novinec, v gospodarstvu pride neposredno na vrh in postane predsednik uprave Istrabenza, kjer žezlo prevzame od dotedanjega prvega moža Janka Kosmine. Bavčar velja za garača, človeka, ki nabira delovne kilometre z deset- in večurnim dnevnim tempom, dopustuje pa le redko. PETI KORAK: Istrabenz uspe Bavčarju v prihodnjih letih preoblikovati v podjetje, katerega dejavnost se odmakne od tako imenovanega core businessa (osnovne dejavnosti), torej trgovanja z naftnimi derivati, in ga preoblikuje živilsko-energetsko-hotelirski holding. ŠESTI KORAK: 2005: Bavčar s "pivovarjem" Boškom Šrotom sedi na sestanku pri takratnem premierju Janši, sledi pridobitev večinskega deleža v Mercatorju. Ne mine veliko časa, ko mora Zoran Janković, predsednik uprave našega največjega trgovca, oditi. SEDMI KORAK: Bavčar prek Istrabenza "poroči" prehrambeni podjetji Droga in Kolinska. Ponosa slovenske prehrambne industrije pozneje končata v hrvaških rokah. OSMI KORAK: Leta 2007 se Bavčar loti prevzemanja Istrabenza, kupi namreč podjetje FB Investicije, ki je posredno, prek Maksime Holdinga, največji lastnik Istrabenza. Potem ko istega leta proda polovico deleža Mercatorja, se Bavčar nameni prevzeti Petrol, kar pa mu na koncu ne uspe. Istrabenz je finančno izčrpan. DEVETI KORAK: Leta 2008 sledi Bavčarjevo razkritje, da prek FB Investicij nadzoruje četrtino v Istrabenzu. Leto pozneje odstopi kot predsednik uprave holdinga, sredi leta se iz njega dokončno umakne. DESETI KORAK: Leta 2012 je njegovo ime zapisano v obtožnici, ki očita sporno lastninjenje Pivovarne Laško in nezakonito trgovanje z delnicami Istrabenza leta 2007. Obtožnico razdelijo na dva dela, drugi del je uperjen zoper menedžersko ravnanje Boška Šrota v zvezi s Pivovarno Laško. Igor Bavčar, ob njem pa tudi Boško Šrot ter Nastja in Kristjan Sušinski, so krivi nezakonitega trgovanja z delnicami Istrabenza, s tem so Pivovarno Laško oškodovali za dobrih 25 milijonov evrov. Tako je danes odločilo ljubljansko sodišče. Bavčarju je sodišče prisodilo sedem let zapora in naložilo vračilo protipravno pridobljene premoženjske koristi v znesku več kot 21 milijonov evrov, Šrotu pet let in deset mesecev zapora, zapor je sodišče prisodilo tudi Nastji in Kristjanu Sušinskemu. Vsi obsojeni morajo plačati stransko kazen v višini 35 tisoč evrov.