Huda Jama po šestih letih še polna neodkritih žrtev

Po Sloveniji je polno – odkritih in še neodkritih – množičnih grobišč, v katerih so pokopane žrtve (okoli 15 tisoč Slovencev in še nekaj deset tisoč pripadnikov drugih narodov), ki jih je po drugi svetovni vojni pobila komunistična oblast.

Poleti 2008 se začne raziskovanje Hude Jame Da je v Barbara rovu v Hudi Jami pri Laškem eno od takšnih množičnih grobišč, se je domnevalo že dolgo časa. Zgodovinar Mitja Ferenc je v evidenci prikritih vojnih grobišč leta 2002 omenil, da naj bi bili v opuščenem rudniku pokopani številni pobiti vojni ujetniki – večinoma Slovenci in Hrvati. Te naj bi prepeljali iz bližnjega taborišča v Teharjah v rudnik in tu pobili.

Avgusta 2008 so rov začeli raziskovati v okviru dejavnosti vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi zgodovinar Jože Dežman, saj so želeli preveriti, če je v Hudi Jami res povojno grobišče.

Srhljiv prizor: kup mumificiranih trupel Rov so dosegli šele 3. marca 2009, potem ko so odstranili vse umetno postavljene pregrade in zidove. Preiskovalce je čakal srhljiv prizor: na tleh rova pred jaški je bilo odkritih 432 trupel.

Pri sodno medicinski preiskavi je bilo ugotovljeno, da so žrtve moškega spola. Na začetku gomile so bili večinoma starejši od 40, 50 let, zadaj pa so bili mlajši (glej: Marko Štrovs, Kdo so žrtve in morilci iz Hude jame).

Kako so umrli pobiti Morilci so žrtve pobijali s pištolami, upornike pa so pobili s topim orodjem, verjetno z rudarskimi kladivi. Jetniki so se morali sleči že pred vhodom v rov, pustili so jim le čevlje, ker po razdrapanem rudniškem rovu bosi ne bi prišli do morišča.

V nekoliko razširjenem rovu pred jaškom so se žrtve morale sezuti, potem pa so jim posamič gnali do morišča. Ker so trupla v rovu ležala v več plasteh, je očitno, da so večino žrtev prisilili, da so zlezle na kup trupel in tam počakale na strel. Kot tudi piše Štrovs, več jetnikov ni ubogalo, zato so jih pretepali s kladivi ali drugim orodjem in jih tako najmanj 20 pobili do smrti.

Preiskava jaškov v rudniku Do 15. aprila 2009 so strokovnjaki za sodno medicino pregledali vseh 432 človeških trupel, ki so bila najdena v horizontalnem rovu. Ti posmrtni ostanki so v plastičnih zabojih na železnih policah v nekdanji strojnici jamskega dvigala, ki je postala provizorična kostnica.

Preiskava se je nadaljevala v prvem od treh jaškov, v katerem so bili na globini osem metrov odkriti posmrtni ostanki žrtev. Iz petih globinskih metrov jaška oziroma do globine 13 metrov je bilo do junija 2009 dvignjenih še 346 žrtev. Med ubitimi tudi ženske Strokovnjaki za sodno medicino so pregledali tudi trupla žrtev, ki so jih rudarji dvignili iz jaška. Med njimi so našli veliko število žrtev brez strelnih ran, kar dokazuje, da so jih žive pahnili v globino. Med žrtvami, ki so jih dvignili iz jaška, je bilo najmanj 36 žensk. V začetku julija 2009 je preiskovalni sodnik ustavil preiskavo z utemeljitvijo, da je že na podlagi preiskave tega vzorca mogoče dobiti dovolj dokazov, da je bil tam resnično storjen vojni zločin. Preiskava do zdaj ni obrodila kakšnih večjih rezultatov: prepoznali niso nobene žrtve, prav tako niso spisali nobene ovadbe niti obtožnice.

Preiskava se je nadaljevala v prvem od treh jaškov, v katerem so bili na globini osem metrov odkriti posmrtni ostanki žrtev. Iz petih globinskih metrov jaška oziroma do globine 13 metrov je bilo do junija 2009 dvignjenih še 346 žrtev. Koliko žrtev je še v jašku? Človeški posmrtni ostanki so 13 metrov globoko v jašku. Do dna tega jaška je še dobrih 32 metrov, torej je v jašku še najmanj 3.000 žrtev komunizma. Tako piše Štrovs, nekdanji vodja službe za vojna grobišča na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Dežman ocenjuje, da je v rudniku še okoli 2.500 žrtev.

Kot je še povedal Dežman za STA, se v rovu svete Barbare ravno končujejo dela po odločbi rudarske inšpekcije. Predvideva, da bodo dela končali spomladi, da bodo organizirali vstop v jamo okrog 24. junija na obletnico povojnih pobojev.

Huda Jama kot prelomno odkritje Kakšne so bile dolgoročne posledice odkritja morišča v Hudi jami? Kot meni Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, je bilo to odkritje prelomnega pomena, saj je bilo to prvo odkrito morišče, kjer so bili posmrtni ostanki žrtev precej ohranjeni (mumificirani) za razliko od večine morišč, kjer so samo kosti pobitih žrtev.

"Poleg tega so bile žrtve na tej lokaciji pobite na tako krut način – v rudniških jaških, ki ni omogočal nobene rešitve, da je to slovensko javnost tako šokiralo, da smo se šele tedaj zavedli vse krutosti teh zločinskih dejanj," še pravi Valič Zverova.

Bo pokop žrtev trajal še nekaj naslednjih desetletij? Glede vprašanja, kdaj bodo izkopana vsa trupla in urejeno dostojno grobišče, direktorica študijskega centra meni, da je to – glede dozdajšnjih izkušenj – še največ odvisno od politične volje vsakokratne slovenske vlade, ki za to namenja sredstva v državnem proračunu. Boji se, da bo pokop žrtev trajal še nekaj nadaljnjih desetletij.

Študijski center se bo sicer s posameznimi dejavnostmi na različne načine vključil v obeleževanje 70. obletnice konca druge svetovne vojne in povojnih pobojev. Tako bo npr. na centru čez dober teden dni potekal znanstveni posvet o dogajanju na Slovenskem ob začetku okupacije in komunistične revolucije v letih 1941 in 1942, ki pomenijo uvod v krvave dogodke ob koncu vojne leta 1945.

Dogodki maja in avgusta Konec maja načrtujejo drugi znanstveni posvet, kjer bo tema dogajanje v letu 1945, 23. avgusta – ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov – pa se bodo tudi spomnili na tragične dogodke iz leta 1945.