Hrvaška izjava je enostranska v vseh pogledih

Trditev, da sta strani o tej izjavi skupaj obvestili ZDA, je povsem napačna, je še zatrdil. Beseda "skupno" je povsem napačna "Ko sem slišal za te trditve, sem si priskrbel kopijo hrvaške izjave, in beseda "skupno" je povsem napačna. Nikoli nismo bili skupno obveščeni o hrvaški izjavi," je dejal. Freden ni natančno seznanjen s tem, kdaj je Hrvaška obvestila ZDA o svoji enostranski izjavi. "Možno je, da so obvestili naše veleposlaništvo v Zagrebu. Vem pa, da je slovenska stran našo stran in EU obvestila, da bo izdala svojo enostransko izjavo," je pojasnil.

ZDA niso bile priče nobeni skupni izjavi "Resnično pomembno pa je vedeti, da je bila hrvaška izjava enostranska v vseh pomenih te besede, da Slovenija in Hrvaška nista predložili skupne izjave Združenim državam Amerike in da mi nismo bili priča nobeni skupni izjavi," je dejal.

"Ta razprava postaja tako čustvena in menim, da se včasih dejstva zlorabljajo. Ampak to, kar sem povedal, so dejstva," je glede trditev, češ da je Slovenija z domnevno predložitvijo skupne izjave že vnaprej pristala na to, da ne bo dobila stika z odprtim morjem, še zatrdil Freden.

Sporazum je "pravičen in uravnotežen" Po mnenju ZDA je arbitražni sporazum "pravičen in uravnotežen". "Menimo, da je to model za celotno regijo, kako reševati spore na racionalen in urejen način. Vsem v regiji pošilja znak, da sta državi sprejeli evropske vrednote in sta resni glede premagovanja tega spora in to po 19 letih," je dejal Freden.

Triumf slovenske diplomacije "Kot diplomat menim, da gre za triumf slovenske diplomacije, pa ne zgolj za to vlado ali pa za eno ali drugo stranko, ampak za vaše diplomate. Menim, da so se pogajali zelo profesionalno in dosegli zelo dober sporazum. To je verjetno zadnja možnost za rešitev tega vprašanja, preden Hrvaška postane članica EU," je dodal.

"Pomembno je, da je odločitev zdaj v rokah ljudi v Sloveniji, ki morajo zadevo preučiti, poslušati argumente in sprejeti odločitev na podlagi tega, kaj je dobro za Slovenijo, regijo in Evropo," je še dejal odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani Freden.

Tudi švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt je že včeraj zanikala, da bi Hrvaška skupaj s Slovenijo švedsko predsedstvo EU in ZDA seznanila s svojo enostransko izjavo. "Strani nas nista skupaj obvestili," je dejala in poudarila, da je bila Švedska priča le pri podpisu arbitražnega sporazuma v Stockholmu 4. novembra.

Veleposlaništvo VB: Odločiti mora narod Odzvalo pa se je tudi britansko veleposlaništvo, ki je v sporočilu za javnost zapisalo, da morajo odločitev o arbitražnem sporazumu sprejeti slovenski državljani in da bo imel izid referenduma pomembne posledice za Zahodni Balkan. Zato je zanimiv tudi za Veliko Britanijo, ki skrbno spremlja varnostne in gospodarske razmere v regiji, poudarjajo.

Dvostranska vprašanja je treba reševati ločeno Na konferenci o Zahodnem Balkanu, ki sta jo Slovenija in Hrvaška marca organizirali na Brdu pri Kranju, so se voditelji zavezali k dvostranskemu reševanju odprtih vprašanj v regiji. Po navedbah britanskega veleposlaništva je to v skladu s politiko Velike Britanije, da je treba dvostranska vprašanja reševati ločeno od pogajanj za članstvo v EU, zato je vsaka podpora tem načelom zelo dobrodošla.

Velika Britanija podpira stabilnost EU Na veleposlaništvu tudi poudarjajo, da Velika Britanija odločno podpira širitev EU, ki pomaga ustvarjati stabilnost, varnost in blaginjo v Evropi. Podpirajo tudi širitev unije na Hrvaško, Turčijo, Islandijo in države Zahodnega Balkana ob izpolnjevanju vseh pristopnih pogojev.

Hrvaški časnik Novi list je v današnji izdaji sicer poročal, da bi Velika Britanija in ZDA radi, da predsednik Srbije Boris Tadić pomaga pri uresničitvi arbitražnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo. S to pobudo so britanski veleposlaniki na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji, David Blunt, Andrew Page in Stephen Wordsworth pred petimi dnevi seznanili državnega sekretarja na hrvaškem zunanjem ministrstvu Davorja Božinovića. Božinović je imel pomisleke glede smiselnosti Tadićevega angažmaja.

Premier Borut Pahor pa je v odzivu na pisanje Novega lista dejal, da ne vidi nobenega razloga, da bi kdor koli posegal v naše domače zadeve. "Veseli me, da to podpira papež, da to podpirajo drugi svetovni voditelji, vendar pa se bodo našli ljudje odločili po svoji vesti, v to sem prepričan," je dejal Pahor na novinarski konferenci po pogovorih s srbskim premierom Mirkom Cvetkovićem.