Premier Borut Pahor je dobro začel s pomirjevalno politiko, ko je napovedal, da njegova vlada ne bo izvajala množičnih menjav političnih in gospodarskih kadrov.
Hkrati pa s pomirjevalnim povezovanjem pretirava vsaj v primerih Dimitrija Rupla, Matjaža Šinkovca in Anžeta Logarja, v pogovoru za današnjo Mladino razmišlja Spomenka Hribar.
Rupel je svojo funkcijo marsikdaj opravljal slabo
Rupel ima po besedah Hribarjeve "nesporne zasluge pri osamosvojitvi, toda pozneje je svojo funkcijo marsikdaj opravljal slabo". Zanjo najbolj sporno je to, da Rupel simbolizira način vladanja prejšnje oblasti. "Problematično pa je še nekaj drugega, Borut Pahor je svojo vladno ekipo postavil pred izvršeno dejstvo. Enako je naredil s poslanskim klubom svoje stranke in samo stranko. To res ne more biti dober začetek uspešnega vladanja," meni sogovornica.
Po njeno načina razmišljanja naši-vaši ni mogoče odpraviti z dekreti ali zakoni. "Najprej se morajo politiki zavedati, da država ni njihova lastnina, zavedati se morajo, da so le funkcionarji, služabniki ljudstva," opozarja.
"Če smo vsi odgovorni, potem delajmo skupaj, potem dajmo prave ljudi na prava mesta - glede na njihovo strokovnost in sposobnost in seveda moralno neoporečnost - in potem je v bistvu vseeno, kakšno versko, politično ali kakršno koli že prepričanje ima kdo," svetuje Hribarjeva.
Dodaja, da bi sama "menjala ljudi, ki so strokovno slabi, poleg tega pa ideološko opredeljeni. Takšne, ki so se izpostavili neprimerno, celo na nemoralen, nedemokratičen način, ki so uporabljali laži in sprenevedanje. Pustila bi strokovnjake, četudi so drugačnega ideološkega prepričanja".
Politiki bi se morali držati ustavne odločbe
Ob vprašanju izbrisanih se intervjuvanka ob Pahorjevih napovedih sporazumevanja z opozicijo boji, da bo vlada "spet padla na enako raven, kot je nekoč", kar ocenjuje kot nenačelno: "Kot politiki bi se morali držati ustavne odločbe in samo to." Govorjenje poslanca SDS Branka Grimsa o tem, da bodo izbrisani državo stali 16 milijard evrov, pa je po njeno čista demagogija.
Pravica tudi drugim verskim skupnostim
V zvezi z gradnjo džamije v Sloveniji je Hribarjeva mnenja, da bi moralo pri nas veljati načelo ločenosti cerkve in države, kot je to primer džamij v Jordaniji, kjer so to le verski objekti. Če pa ima v Sloveniji Katoliška cerkev že od nekdaj v svojem sklopu svoje kulturne dvorane, športne dejavnosti itd., "je glede na ustavno določeno enakost pred zakonom treba načelno priznati pravico tudi drugim verskim skupnostim, da imajo ne zgolj verske objekte, temveč tudi kulturne".
Hribarjeva o slovenski desnici sicer meni, da ta še ni doživela katarze, "niti toliko ne, kot je je levica". Za bivšega premiera Janeza Janšo pa misli, da se je "čisto slučajno ujel z desnico", da pa ne pripada opciji, ki zagovarja domobranstvo. "Vedno se je govorilo, Janša drži levico v šahu, a velja tudi obratno, Janša drži radikalno desnico v šahu; desnica nima drugega politika kot Janšo," dodaja. O novem predsedniku Zbora za republiko Gregorju Virantu pa Hribarjeva poudarja, da "je tip novega politika" in da "morda ravno on predstavlja novo pot na desni".
Konec "prijateljstva" s Hrvati?
Glede slovenske blokade pristopnim pogajanjem Hrvaške v EU Hribarjeva meni, da gre za rezultat "slovenskega cincanja in hrvaškega prevarantstva" in se z odzivom zdajšnje slovenske vlade strinja. "Ves čas se je popuščalo in sedaj slovenski politiki pač ni preostalo drugega, kot da se postavi na zadnje noge. A ne smemo se sprenevedati, da bomo s Hrvati še zmeraj prijatelji," dodaja. Prav tako pa je kritična do nekaterih predstavnikov EU, ki se po njeno do Slovenije vedejo nekorektno.
4
