Griesser-Pečarjeva: Komunisti so poleg Ehrlicha likvidirali tudi druge Slovence

"Komunisti pa so likvidirali tudi druge Slovence," je še poudarila ob obletnici atentata na univerzitetnega profesorja, domoljuba in duhovnega vodje akademskega katoliškega gibanja Lamberta Ehrlicha.

Zgodovinarka je pojasnila, da je med drugo svetovno vojno Osvobodilna fronta (OF) z odlokom 16. septembra 1941 monopolizirala odpor proti okupatorjem. Obenem je poudarila, da je bila OF "popolnoma v rokah Komunistične partije (KPS)".

Dodala je, da so komunisti, v skladu z monopolizacijo odpora proti okupatorjem, vsakega Slovenca, ki je deloval izven OF oz. partizanskega gibanja, označili za izdajalca, ki se ga lahko likvidira. "Na tej podlagi so komunisti za izdajalca označili tudi Ehrlicha," je pojasnila Griesser-Pečarjeva.

Umore izvajala VOS Umore političnih nasprotnikov so izvajali pripadniki Varnostnoobveščevalne službe (VOS) OF, ki je bila pod nadzorom komunistov. Po podatkih iz knjige Slovenska novejša zgodovina 1848-1992 je VOS do konca leta 1941 samo v Ljubljani umoril približno 20 ljudi, do pomladi 1942 pa približno 60. Na vsem območju t.i. Ljubljanske pokrajine pa so komunistični likvidatorji do pomladi 1942 umorili nekaj sto nasprotnikov komunizma.

Na Dolenjskem so partizani spomladi 1942 že izvajali zastraševanja prebivalstva, zaplembe premoženja in usmrtitve, tudi usmrtitve celotnih družin in duhovnikov, navajajo avtorji v Slovenski novejši zgodovini.

Po besedah Griesser-Pečarjeve so komunistični likvidatorji skupaj z univerzitetnim profesorjem Ehrlichom 26. maja 1942 nameravali umoriti tudi vidnega člana akademskega oz. študentskega katoliškega društva Straža (t.i. stražarji) Cirila Žebota.

Pomotoma umorili tudi študenta Viktorja Rojca "Običajno ga je namreč k maši spremljal Žebot, ne pa tudi to jutro," je povedala in dodala, da so zato komunistični likvidatorji polega Ehrlicha pomotoma umorili študenta Viktorja Rojica. Ehrlichovega pogreba se je v Ljubljani udeležilo več tisoč ljudi.

V načrtu tudi napad na škofa Gregorija Rožmana?

Kot so zapisali avtorji v Slovenske novejši zgodovini naj bi obstajali načrti tudi za napad na ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, vendar Griesser-Pečarjevi ni znano, da so nameravali komunisti med drugo svetovno vojno umoriti tudi škofa Rožmana.

Po njenem mnenju ni dokazov za to trditev. "Celo nasprotno, leta 1942 so ga t.i. katoličani v OF vabili, da bi se jim pridružil," je povedala. Na svojo stran so Rožmana skušali pridobiti zato, "ker so vedeli, da je velika večina slovenskega naroda zelo verna," je pojasnila zgodovinarka.

Kje so Ehrlichovi posmrtni ostanki?

Po drugi svetovni vojni je bil Ehrlichov grob na ljubljanskih Žalah oskrunjen, je povedala Griesser-Pečarjeva. Podobno se je zgodilo tudi z grobovi drugih žrtev komunističnega nasilja. Dodala je, da je komunistična oblast Ehrlichove posmrtne ostanke izkopala in jih odpeljala neznano kam.

"Trenutno še vedno ni znano, kje so njegovi posmrtni ostanki," je poudarila. Po navedbah katoliškega tednika Družina naj bi komunisti Ehrlichove posmrtne ostanke odpeljali v smeri proti Postojni in jih zagrebli na neznanem kraju.

Na kraju oskrunjenega groba na ljubljanskih Žalah od leta 2000 stoji spominsko obeležje, Ehrlichov kip pa so 2002 postavili na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Kdo je Lambert Ehrlich? Ehrlich je bil rojen leta 1878 v Žabnicah pod Sv. Višarjami. Gimnazijo je končal v Celovcu, in bil nato gojenec jezuitskega zavoda Canisium v Innsbrucku. V duhovnika je bil posvečen leta 1903.

Pred prvo svetovno vojno je bil zelo dejaven v slovenskem kulturnem življenju na Koroškem. Na mirovni konferenci v Parizu je leta 1919 zastopal narodno vlado v Ljubljani.

Leta 1922 je prišel na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je ostal do svoje smrti. Poleg številnih spisov in člankov socialne in etnološke vsebine, ki jih je objavljal tudi v tujini, je v svojih nastopih in pisanju zagovarjal slovensko avtonomijo in samostojno slovensko državo, povezano s slovanskimi srednjeevropskimi državami.

V spomin na obletnico Ehrlichove smrti bo gibanje Združeni ob lipi sprave skupaj s predstavniki nekaterih drugih civilnodružbenih organizacij v ponedeljek, 26. maja, pripravilo spominsko slovesnost na Streliški ulici v Ljubljani, na kraju, kjer je bil Ehrlich umorjen.