Robert Golob
Četrtek, 14. 8. 2025, 14.17
3 ure, 12 minut
Golob pričakuje nadaljevanje gospodarske rasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
"Ne glede na zahtevne mednarodne razmere beležimo gospodarsko rast, pričakujemo, da se bo ta tudi nadaljevala," je na X zapisal predsednik vlade Robert Golob.
V podatkih o gibanju obsega bruto domačega proizvoda (BDP), ki se je po padcu v začetku tega leta v drugem četrtletju spet okrepil, se po besedah predsednika vlade Roberta Goloba odražajo vladne prioritete. Pričakuje, da se bo gospodarska rast nadaljevala, je zapisal na vladnem profilu na omrežju X.
Na Statističnem uradu so danes povedali, da se je obseg BDP Slovenije po padcu v prvih treh mesecih letos, ki je bil po popravljenih izračunih 0,6-odstoten, v drugem letošnjem četrtletju povečal. Na letni ravni je bila rast 0,7-odstotna. Pozitivno je k njej prispevalo predvsem zasebno trošenje, ki se je povečalo za 3,6 odstotka in je torej opaznejše kot v predhodnih četrtletjih.
Golob je v odzivu zapisal, da Slovenija ostaja stabilna in usmerjena v razvoj. "Ne glede na zahtevne mednarodne razmere beležimo gospodarsko rast, pričakujemo, da se bo ta tudi nadaljevala," je dodal.
V podatkih o gibanju BDP v drugem četrtletju se po njegovih besedah odražajo vladne prioritete, v katere država vlaga z jasnim ciljem izboljšanja kakovosti življenja državljank in državljanov. "Slovenija bo še naprej krepila svojo odpornost, konkurenčnost in preudaren gospodarski razvoj," je na X še zapisal Golob.
Premier dr. Golob: "Slovenija ostaja stabilna in usmerjena v razvoj. Ne glede na zahtevne mednarodne razmere beležimo gospodarsko rast, pričakujemo, da se bo ta tudi nadaljevala. V podatkih o gibanju BDP v drugem četrtletju letos se odražajo vladne prioritete, v katere vlagamo z…
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 14, 2025
Banka Slovenije: Podatki potrjujejo obete za letošnjo rast
Podatki o rasti BDP po oceni Banke Slovenije v grobem potrjujejo obete za letošnjo gospodarsko rast iz njihove junijske napovedi. Ta predvideva 1,3-odstotno rast. Tveganja za nižjo rast sicer ostajajo povečana, so danes sporočili iz centralne banke.
Robustne plače in razmere na trgu dela so ob izboljšanem zaupanju potrošnikov v drugem četrtletju – skupaj z razporeditvijo velikonočnih praznikov, ki so bili letos aprila – medletno močno okrepile zasebno potrošnjo, in sicer za 3,6 odstotka, so navedli v Banki Slovenije.
Znaki okrevanja se po njihovih besedah kažejo tudi na strani bruto investicij v osnovna sredstva, ki so se tekoče povečale za 1,9 odstotka, a ostajajo nižje kot pred letom dni, in sicer v veliki meri zaradi letošnje povečane negotovosti v globalnem okolju.
Ta je slabila tudi tuje povpraševanje iz glavnih trgovinskih partneric, zato je izvoz medletno upadel za 0,8 odstotka, medtem ko gre po besedah banke solidno (2,7-odstotno) rast uvoza v negotovih gospodarskih razmerah in ob skromnih investicijah povezovati predvsem s kopičenjem zalog. Te so gospodarsko rast zvišale za 1,7 odstotne točke.
Prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP je bil ob tovrstnih gibanjih znova negativen. Pregled po dejavnostih kaže, da je rast potrošnje spodbudila predvsem storitveni del gospodarstva. Obnovila se je tudi rast dodane vrednosti v gradbeništvu, medtem ko se je v industriji ohranil njen padec.
"Razpoložljivi podatki v grobem potrjujejo obete za letošnjo gospodarsko rast iz junijskih napovedi Banke Slovenije, a ostajajo tveganja za nižjo rast povečana. Glede na napovedi pričakujemo, da se bo v drugi polovici leta poleg solidnih domačih dejavnikov rasti postopno izboljšala tudi aktivnost, povezana z mednarodno menjavo, s čimer naj bi gospodarska rast letos dosegla 1,3 odstotka," so dodali.
Umar: Gospodarska gibanja v prvem polletju nakazujejo nižjo jesensko napoved BDP
Gospodarska gibanja v prvi polovici leta nakazujejo nižjo jesensko napoved BDP, so sporočili z urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Opozorili so na negotovost in nepredvidljivost glede geopolitičnih razmer in prihodnjih gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah.
Kot so ob tem sporočili iz Umarja, je skupni izvoz tekoče upadel, predvsem zaradi krčenja izvoza blaga, manjši je bil tudi medletno. Medletni padec dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti se je še nekoliko poglobil.
Investicije so bile po občutnem padcu v prvem četrtletju približno na ravni lanskega drugega četrtletja. Po znatnem upadu v prvem četrtletju so se okrepile skupne gradbene investicije, gradnja inženirskih objektov pa je bila še vedno precej manjša kot v enakem obdobju lani.
Rast zasebne porabe se je v drugem četrtletju okrepila in dosegla 3,6 odstotka. "Ob nadaljnji razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti je za razliko od prvega četrtletja rast trošenja gospodinjstev v večji meri sledila rasti razpoložljivega dohodka. Gospodinjstva so medletno precej več trošila za živila, neživila ter turistične storitve doma in v tujini, po upadu v prvem četrtletju je bila večja tudi prodaja novih avtomobilov fizičnim osebam," je podatke komentirala vršilka dolžnosti direktorja Umarja Maja Bednaš.
Na višjo rast zasebne porabe v drugem četrtletju je po navedbah urada verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov. Lani so bili namreč opravljeni marca, letos pa aprila.
Gospodinjstva so medletno precej več trošila za živila, neživila ter turistične storitve doma in v tujini, po upadu v prvem četrtletju je bila večja tudi prodaja novih avtomobilov fizičnim osebam, je podatke komentirala vršilka dolžnosti direktorja Umarja Maja Bednaš.
Državna poraba je bila v drugem četrtletju za pol odstotka manjša kot pred letom dni. Na nekoliko manjši obseg v medletni primerjavi je vplivala predvsem lanska visoka osnova, to je visoka raven izdatkov tekočega vzdrževanja objektov, povezanih s popoplavno obnovo. Na umiritev državne porabe bo v celotnem letošnjem letu vplivalo tudi lansko preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, zaradi česar je bila rast državne porabe lani zelo visoka, so napovedali.
Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se je julija malenkost izboljšal, medletni upad je bil po junijskem znatnem poslabšanju tokrat nekoliko manjši. Kazalniki zaupanja v evrskem območju nakazujejo možnost nadaljnje šibke rasti v tretjem četrtletju.
Kot je še poudarila Bednaš, je Umar letošnjo spomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravil februarja v razmerah velike negotovosti. Pozneje objavljene napovedi BDP domačih in mednarodnih institucij za leto 2025, ki se za Slovenijo gibljejo med 1,3 odstotka in dvema odstotkoma, so v predpostavkah mednarodnega okolja lahko v večji meri upoštevale ocenjene posledice carinskih ukrepov ZDA, prav tako so nekatere upoštevale podatek o padcu slovenskega BDP v prvem četrtletju, ki je bil večji od pričakovanj.
Jesensko napoved BDP bo Umar pripravil v prvi polovici septembra po objavi prve letne ocene rasti BDP v letu 2024 konec avgusta, ki jo pripravlja statistični urad.
