Fiskalno pravilo v ustavi – kredibilnost ali izguba dela suverenosti? (video)

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v sredo v Bruslju privolila v začetek veljavnosti fiskalnega pravila z letom 2015. Na današnjem političnem vrhu se bo Bratuškova s predsedniki parlamentarnih strank, vodji poslanskih skupin in poslancema narodnosti sestala na temo fiskalnega pravila in sprememb referendumske zakonodaje.

Čeprav sama meni, da je bolj realna uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2017, bo Bratuškova "zaradi pomanjkanja politične volje za takšno rešitev na strani opozicije", kot pravi, poslancem predlagala, naj svojo podporo na glasovanju v državnem zboru namenijo obstoječemu predlogu, torej predlogu za vpis pravila v ustavo z letnico 2015. Izvedbeni zakon pa bo tisti, v katerem se bodo rešile še druge dileme, kot so način in izvedba fiskalne konsolidacije ter kdo in kako bo ugotavljal, ali se fiskalno pravilo spoštuje, je povedala.

Državni zbor bo o fiskalnem pravilu odločal na petkovi izredni seji. Ta je bila sicer v začetku maja prekinjena, potem ko se stranke koalicije in opozicije niso mogle poenotiti, katera letnica vpisa pravila, 2015 ali 2017, je primernejša.

A če se zdi, da so si stranke zdaj vendarle bolj ali manj enotne o tem, da se fiskalno pravilo zapiše v ustavo, vsi tej možnosti vseeno niso naklonjeni. Ustavni pravnik Ivan Kristan na primer pravi, da bi z zapisom pravila v naš hierarhično najvišji akt pokopali načelo pravnega reda, ki je za pravno državo bistven, ter se podredili nareku Bruslja in odrekli delu lastne suverenosti. Da fiskalno pravilo ne spada v ustavo, meni tudi ekonomist Jože Mencinger. Ob tem opozarja, da Slovenija do leta 2015 ne more uravnotežiti proračunskih prihodkov in izdatkov. Po njegovem je težava v tem, da z zmanjševanjem izdatkov hkrati upadajo tudi prihodki, razkorak pa s tem vse bolj narašča.

Med zagovorniki vpisa fiskalnega pravila v ustavo je ekonomist Matej Lahovnik. Prepričan je, da gre pri vpisu fiskalnega pravila za vprašanje kredibilnosti države. Nekdanji gospodarski minister sicer poudarja, da je zapis pravila v najvišji akt zaveza Slovenije pred domačo in tujo javnostjo.

Da gresta kredibilnost Slovenije v tujini in vpis fiskalnega pravila v ustavo nujno skupaj, je prepričan tudi Janez Šušteršič, finančni minister v drugi Janševi vladi. Šušteršič poudarja: "Fiskalni pakt smo podpisali, državni zbor ga je ratificiral. Če ratificiraš mednarodno pogodbo, iz katere izhajajo nekatere zaveze, pa potem tega ne narediš, je to nekoliko nenavadno." Šušteršič sicer meni, da Sloveniji razprava, ali je primernejša letnica 2015 ali 2017, ni koristila. Sam se še vedno bolj nagiba k letnici vpisa 2015, a tudi 2017 je bolje kot brez vpisa letnice, pravi. In dodaja, da je po njegovem letnica, vpisana v ustavi, bolj kredibilna rešitev za državo od zapisa letnice v izvedbenem zakonu.

Tudi viri blizu institucij EU opozarjajo, da je vprašanje vnosa fiskalnega pravila – skupaj z drugimi nujnimi ukrepi – pravzaprav vprašanje kredibilnosti države. Kot navajajo, bo ta utrjena takrat, ko bo Slovenija protikrizne ukrepe – tudi fiskalno pravilo – začela resnično izvajati. Fiskalno pravilo bi uradni Bruselj sprejel z zadovoljstvom, pripomoglo pa bi tudi k oceni fiskalnega in reformnega ukrepanja Slovenije, ki jo bo Bruselj podal 29. maja, dodajajo.