Če je slovenska vlada že skušala vplivati na medije, potem pri tem ni bila posebej uspešna, trditve o domnevnem vmešavanju politike v slovenske medije komentira Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Morebiten politični pritisk prek posredne udeležbe države v tiskanih medijih je verjeten, a je lahko spričo realnih razmerij moči v Sloveniji le nepomemben, dodaja FAZ.
Očitki o cenzuri hvaležna tema javnih debat
Očitke o cenzuri in političnih pritiskih na novinarje je zelo težko dokazati ali ovreči in so zato hvaležna tema javnih debat. Uspeh peticije, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, je bil nedvomno velik. Poslana je bila na številne pomembne naslove. Nekateri novinarji, ki so ob prevzemu predsedovanja EU prvič obiskali Slovenijo, zdaj o tej pišejo, kot da gre za Belorusijo ali Kazahstan. Premiera Janeza Janše - leta 1988 je kot urednik do režima kritične revije Mladina zaradi veleizdaje pristal v zaporu - se drži etiketa "vladar teme". Kamorkoli gredo slovenski politiki, peticiji ne morejo ubežati, piše nemški časnik.
Lah: Številni podpisniki peticije imajo nekaj skupnega s politiki levice
"Tiha večina" dveh tretjin slovenskih novinarjev, ki peticije niso podpisali, je drugačnega mnenja. Pri tem FAZ navaja namestnika odgovornega urednika Financ Uroša Urbasa, da se ne bo pustil "politično instrumentalizirati" s strani levičarskih novinarjev, ter pisatelja in urednika Nove revije Braneta Senegačnika, ki govori o "dobro orkestriranih" izjavah, katerih namen je prikazati vlado kot represivno in totalitarno. Peter Lah, novinar in asistent na katoliški univerzi Saint Louis v Missouriju, medtem opozarja, da imajo številni podpisniki peticije nekaj skupnega s politiki levice: vzgojili so jih s strani komunistov skrbno izbrani mentorji s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Pred letom 2004 medijska scena posuta "z rožnato-rdečim sladkorjem"
Svoboda medijev v Sloveniji pred letom 2004 ni bila tema pogovorov. Takrat so bile namreč na oblasti leve stranke, ki so izšle iz prejšnje komunistične stranke in si razdelile državo. Nov korporativno-kapitalistični sistem je prevzel stari kader, v medije pa so prišli novinarji, ki so pred tem zvesto služili že Titu. Domača medijska scena je bila videti kot vrhovi Julijskih Alp pozimi ob sončnem zahodu: posuta z rožnato-rdečim sladkorjem.
Nova vlada skušala končati hegemonijo levice
Vse to se je spremenilo s prihodom nove vlade, ki je storila pričakovano: postavila nove ljudi na ključne položaje in skušala končati hegemonijo levice, kar ji je deloma tudi uspelo. Drugače pa je s tiskanimi mediji, ki niso v lasti države. Z izjemo Financ in Dnevnika je dnevni tisk trdno v slovenskih rokah. Po meri narejeni zakoni so preprečili, da bi se največjih časopisov v okviru privatizacije polastile tuje založbe.
Časopisi v lasti nekaj domačih oligarhov
Rezultat je, da so časopisi danes v lasti nekaj domačih oligarhov, ki nadzorujejo pomemben del slovenskega gospodarstva in več kot 90 odstotkov časopisnega trga.
Je torej vlada skušala preko manjšinske udeležbe v tiskanih medijih izvajati pritisk na novinarje? To si je mogoče predstavljati, to je celo verjetno, toda spričo realnih razmerij moči precej irelevantno, piše FAZ, ki navaja tudi rezultate raziskave Fakultete za uporabne študije v Novi Gorici o tem vprašanju. Tudi če je vlada torej skušala pritiskati, pri tem ni bila uspešna, zaključuje komentator.
2
