Ponedeljek, 8. 12. 2008, 13.38
9 let, 3 mesece
Erjavec: Ognjena moč je suverena odločitev države

Kot je za Večer povedal prejšnji minister za obrambo Karl Erjavec je ognjena moč bataljonov "suverena odločitev države" ter dodal, da je podpisal, kar je "najbolj optimalno za uresničevanje ciljev Slovenske vojske v zvezi Nato". Eden od pomembnih ciljev za kredibilnost Slovenije v Natu je po njegovih besedah namreč sodelovanje v operacijah kriznega upravljanja. "Sklenjena pogodba za oklepnike omogoča, da bo Slovenija še naprej izvajala svoje naloge in da bodo sodelujoči vojaki varni". Erjavec meni, da ne bi bilo smiselno povečevati ognjene moči oklepnikov, saj po ocenah Nata v prihodnjih desetih letih ni pričakovati frontalnega vojaškega napada na nobeno članico zavezništva.
"Saj ne bodo šli nad Kabul!"
"Saj ne bodo šli nad Kabul! Naši oklepniki ne potrebujejo takšne ognjene moči kot nekatere vojske, ki opravljajo tipične napadalne bojne operacije, kot so bile v Iraku ali na jugu Afganistana," je poudaril.
"Ali bi bil mar moral v parlament po še dodatnih 100 milijonov evrov? Kaj bi mi šele potem očitali? Niti argumentov ne bi imel, da grem pred poslance, saj se ne pripravljamo na vojno. Zakaj bi na oklepnikih imeli še več topov," se še sprašuje nekdanji minister Erjavec.
"Nakup oklepnih vozil 8X8 je bil najbolj pregleden postopek nakupa orožja do sedaj," je prepričan Erjavec, ki navaja: "Izvedli smo mednarodno naročilo in k sodelovanju povabili vse pomembne ponudnike tovrstnih oklepnikov. Vsi so imeli možnost sodelovati na razpisu zaupne narave. O postopku je bila obveščena tudi evropska obrambna agencija."
Nakup je bil po njegovem prepričanju tudi najbolj racionalen. Kot navaja, je bilo temeljno vodilo pri oblikovanju notranje strukture bataljonov zagotoviti najvišjo možno varnost vojakov, ustrezno platformo vozil in zadostno bojno moč. "Moja dodatna zahteva pa je bila dosledno spoštovanje zakonodaje in procedure ter upoštevanje predvidenih proračunskih finančnih okvirjev," je zapisal Erjavec.
V okviru zavezništva ni zavezujočih standardov za ognjeno moč motoriziranega bataljona, je zapisal. Vsaka država članica ima po trditvah Erjavca suvereno pravico, da sama, glede na svoje potrebe in zmožnosti, oblikuje bojno konfiguracijo svojih enot. "Po znanih Natovih varnostnih ocenah Sloveniji v prihodnjem desetletju ne grozi nobena neposredna zunanja varnostna grožnja. Mednarodne obveznosti Slovenske vojske pa so zaenkrat vezane na sodelovanje v operacijah v podporo in obrambo miru," je zapisal.
Nekdanji minister si ne predstavlja, da bi Slovenija po letu 2012 v operacijah kriznega odzivanja sodelovala tudi v napadalnih bojnih operacijah, zato je prepričan, da Slovenija ne potrebuje srednje bataljonske skupine z dodatno ognjeno močjo. "Takšno bojno moč naj bi potrebovali zato, da bi bila slovenska srednja bojna skupina sposobna uresničevati celoten spekter operacij zavezništva, torej izvajati tudi ofenzivne vojne naloge in ne zgolj obrambnih. Prepričan sem, da javnost tega ne bi sprejela," je zapisal.
Notranja struktura srednje bojne skupine je poleg tega povsem identična strokovnemu predlogu za naročilo, ki ga je pripravil generalštab Slovenske vojske, še zatrjuje Erjavec. Da je izbrana bojna moč in dodatna varnostna protiminska ojačitev vozil prava odločitev za Slovensko vojsko, so po njegovih navedbah ocenili vojaški strokovnjaki, ki jim je zaupal.