DZ se je seznanil s t.i. mini rebalansom letošnjega proračuna, s katerim se znesek danih posojil države med letom povečuje za skoraj 350 milijonov evrov, predvsem na račun junijskega posojila NLB.
Država je posojilo v višini 320 milijonov evrov dala Novi Ljubljanski banki (NLB) junija letos, in sicer v obliki vplačila konvertibilnih instrumentov oziroma t.i. Co Co obveznic. Banki je bilo dano za obdobje do konca junija 2013 in ga je treba ustrezno prikazati v računu finančnih terjatev, je pojasnil finančni minister Janez Šušteršič.
DZ ima tako danes na dnevnem redu izredne seje predlog rebalansa dveh podbilanc državnega proračuna, namreč računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja proračuna. Z njunimi spremembami se znesek danih posojil v letu 2012 povečuje za 348,5 milijona evrov na 402,2 milijona evrov.
Poleg posojila NLB omenjeno povečanje zneska posojil vsebuje še 20 milijonov evrov za morebitno dokapitalizacijo koprskega Cimosa, 478.000 evrov iz naslova pete tranše posojila Grčiji, dodatnih 2,8 milijona evrov za posojila javnim skladom za finančne instrumente spodbujanja podjetništva in dodatnih 25,2 milijona evrov zapadlih poroštev za posojila, ki jih je dajala SID banka v skladu z zakonom o jamstveni shemi.
Šušteršič: Rebalans celotnega proračuna ni potreben
Rebalans celotnega proračuna ni potreben, je zatrdil Šušteršič. Prihodki in izdatki državnega proračuna se namreč gibljejo v začrtanih okvirih, primanjkljaj pa bo ob koncu leta znašal 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Omenjeno posojilo NLB bo primanjkljaj povečalo le v primeru, da bo prišlo do njegove konverzije v kapitalski delež države. Vendar se prej kot prihodnje leto to ne more zgoditi, je zagotovil.
Alenka Bratušek: Rebalansa se ne dela takrat, ko je že vse mimo
V poslanskih skupinah koalicije so obravnavanim dokumentom pritrjevali, saj da gre za manjše tehnične spremembe. Po drugi strani so v opoziciji opozarjali, da vlada zanje nima ustrezne pravne podlage. Finančni minister je ob podpisu pogodbe o nakupu obveznic NLB kršil zakon, saj tedaj v državnem proračunu ni bilo zagotovljenih sredstev za nakup, je opozorila Alenka Bratušek (PS). "Rebalansa se ne dela takrat, ko je že vse mimo," je dejala.
Veber je prepričan, da NLB posojila ne bo uspela vrniti v proračun
Tudi Janko Veber (SD) je menil, da bi morali sprejeti rebalans, še preden je prišlo do omenjenih dogodkov. "Minister za finance je bil prisiljen predlagati rebalans zaradi dogodkov, ki jih prej ni želel opaziti, zdaj pa je zakonsko prisiljen v to dejstvo," je dejal. V SD sicer pozdravljajo dodatna sredstva za Cimos in NLB, a glede nakupa obveznic naše največje banke pričakujejo, da bo o njem imelo svoje mnenje tudi računsko sodišče. Veber je ob tem izrazil prepričanje, da NLB posojila ne bo uspela vrniti v proračun. To bo v letu 2013 pomenilo povečanje primanjkljaja države za ta znesek, in sicer samo zato, ker minister v prvem polletju ni želel izvesti dokapitalizacije banke, je dejal.
Žveglič: Te težave smo vsi skupaj podcenili
Roman Žveglič (SLS) je spomnil, da smo že v začetku leta vsi vedeli, da imajo nekatere banke težave. "Te težave smo vsi skupaj podcenili," je dejal. Potem ko je sklenjeni dogovor z drugim največjim lastnikom, KBC, propadel tik pred zdajci, je bilo treba najti rešitev praktično v nekaj urah. "Danes lahko spet odpremo debato, ali je bila tedanja poteza pravilna ali ne, toda ostro zavračam trditve, da je odgovornost za stanje v NLB izključno na sedanji koaliciji," je poudaril.
V SLS bodo rebalans dveh podbilanc proračuna podprli, je dejal Žveglič. Podporo so napovedali tudi v ostalih koalicijskih strankah. Marija Plevčak (DeSUS) je denimo zavrnila očitek opozicije, da je denar, ki ga je država v obliki posojila dala NLB, odpisan. "Če bodo zasebnega vlagatelja našli dovolj zgodaj, bodo dobili denar nazaj, sicer pa se bo spremenil v lastniški delež, ki ga bo vlada čez čas prav tako lahko prodala," je menila.
2
