DZ tudi o drugačni ureditvi sodnih taks

Praktično brez razprave pa je minila tudi druga obravnava novele zakona o sodiščih.

"Enotna taksa stranke spodbuja k čim hitrejšemu končanju spora" Zakon o sodnih taksah namesto takse za tožbo, odgovor na tožbo in sodno odločbo določa enkratno enotno takso za postopek na posamezni stopnji, je uvodoma pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt. Poudaril je, da se pri predčasnem zaključku postopka, na primer zaradi sklenitve poravnave, vrne velik del že plačane sodne takse. "S tem se stranke spodbuja k čim hitrejšemu končanju spora in posledično tudi skrajšanju sodnega postopka," je dejal Marolt.

Poslanci Lipe imajo določene pomisleke glede dražjih taks

S predlagano ureditvijo sodnih taks se strinjajo v SLS, DeSUS, SNS in NSi. Poslanci Lipe pa imajo določene pomisleke, da se "takse višajo oziroma dražijo". Kot je dejala Barbara Žgajner Tavš (Lipa), "je potrebno racionalnejše koriščenje sodnih postopkov, a ne na račun omejevanja dostopnosti za tiste, ki nimajo dovolj visokih finančnih sredstev".

Hvauc: Nekatere takse bodo nižje tudi za 17 odstotkov V poslanski skupini SDS so po drugi strani prepričani, da bodo sodne takse v povprečju ostale enake. Se bodo pa "bolj pravično porazdelile glede na vrednost predmeta v pravdnem postopku", je dejal Srečko Hvauc. Med drugim je pojasnil, da bodo nekatere takse pri nižjih vrednostih predmetov v zapuščinskih postopkih v povprečju nižje za 17 odstotkov.

Sodiščem nameravajo omogočiti neposredno pridobivanje podatkov

Z novelo zakona o sodiščih naj bi slednjim omogočili, da pridobijo podatke v zvezi z vodenjem postopkov iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig. Sodiščem naj bi omogočili pridobitev podatkov, ki se vodijo v informatizirani obliki. S tem bi po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Roberta Marolta zagotovili učinkovitejše, enostavnejše in hitrejše ravnanje v posameznih zadevah.

Neposredno pridobivanje podatkov bi omogočili tudi sodnim izvedencem za izdelavo izvedeniškega mnenja v zvezi s konkretnim sodnim postopkom.

Na večjih sodiščih bi imenovali po tri podpredsednike

Z novelo se po Maroltovih besedah poenostavlja tudi postopek imenovanja članov sodnega sveta iz vrst sodnikov, če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov predčasno preneha mandat. Hkrati se z namenom zagotavljanja kontinuitete dela sodnega sveta določa, da se vsaka tri leta izvede delna zamenjava članov sodnega sveta. Na največjih sodiščih, ki imajo tudi največje število nerešenih zadev in največ sodnih zaostankov, pa se omogoča imenovanje dveh ali celo treh podpredsednikov sodišč z namenom bolj učinkovitega upravljanja sodišča.

Ker je DZ splošno obravnavo novele zakona o sodiščih opravil že na februarski seji, so tokrat prešli k vloženim dopolnilom, a razprave o njih praktično ni bilo.