Torek, 18. 11. 2025, 6.20
2 uri, 7 minut
DZ sprejel Šutarjev zakon
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
"Potrditev Šutarjevega zakona v Državnem zboru je pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji za vse," je po potrditvi poudaril predsednik vlade Robert Golob.
DZ je nekaj minut po polnoči po več urah razprave z 59 glasovi za in štirimi proti sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon. Besedilo so tudi v ponedeljek spremenili z več dopolnili, ki so jih sprejeli na predlog poslancev Svobode in SD.
Poslanci so na izredni seji obravnavali vladni predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki mu je v petek po sprejemu številnih dopolnil pritrdil odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
"Zakon prinaša orodja za hitro in zakonito ukrepanje," je na začetku obravnave dejal minister za notranje zadeve v odstopu Boštjan Poklukar. "V kaznovalni politiki se želimo dotakniti tistih, ki stalno ponavljajo prekrške in kazniva dejanja," je dodal.
Dejal je, da Šutarjev zakon prinaša celovit nabor ukrepov, s katerimi želi vlada okrepiti varnost ljudi in zapreti dolgo odprte vrzeli v sistemu. "Veseli me, da so poslanke in poslanci sledili usmeritvam vlade in sprejeli ključne ukrepe, za katere smo si prizadevali," je izpostavil. Poudaril je, da zakon najprej daje policiji pooblastila za zaščito življenja in boj proti orožju. "Vstop v stanovanje ali vozilo je dovoljen zgolj takrat, ko obstaja resna in utemeljena ocena, da uporaba orožja ogroža zdravje ali življenje ljudi. Pri tem policija ne sme izvajati nobene hišne preiskave. Če orožja ne uporabljate in nikogar ne ogrožate, policija ne more vstopiti v vaše stanovanje ali avtomobil," je pojasnil.
Posebej je poudaril, da zakon žrtev nasilja postavlja v središče zaščite. "Dolžnost države je zaščititi žrtev, ne nasilnežev, ki izkoriščajo sistem v imenu človekovih pravic. Zato zakon zaostruje pregon nasilništva in odpravlja prakse, zaradi katerih je bila žrtev prepogosto prepuščena sama sebi," je dejal. Med pomembnimi rešitvami so po njegovih besedah tudi ukrepi proti drobnim krajam in vsakodnevnim zlorabam sistema. "Z uvedbo prekrškovnih glob z učinkovito izvršbo postaja odgovornost za dejanja jasna, takšna praksa pa se bo postopoma zmanjševala. To ni kazen za socialno šibke, temveč zaščita skupnosti pred tistimi, ki pravila izigravajo na škodo vseh," je povedal premier.
Posebej pa je izpostavil še ureditev, ki ščiti mladoletne mamice, ki so prepogosto prisiljene v prezgodnjo materinskost, izključene iz izobraževanja in prikrajšane za dostojno prihodnost. "Nova ureditev prekinja finančne tokove, ki ne koristijo ne njim ne njihovim otrokom, temveč odraslim članom družine. Otroški dodatek bo ostal otroku, centri za socialno delo pa bodo poskrbeli, da bo uporabljen v njegovem interesu," je sklenil Golob.
Zakon posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje
Zakon med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, saj bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video- ter avdiosnemanje, če je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali obstaja verjetnost, da bo taka ogroženost sledila.
Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.
Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.
Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neizogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje.
Lahko vstopijo, a brez hišne preiskave
Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neizogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.
Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.
Brezplačna pravna pomoč ne bo več dodeljena tistemu prekrškarju, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel tako pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan za krivega, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti.
To so povedali poslanci
Sprejeti predlog se od prvotnega vladnega razlikuje, saj ga je že v petek precej preoblikoval pristojni odbor DZ. S sprejetimi dopolnili pa so med drugim iz zakona črtali časovno omejitev uporabe nekaterih določb na tri oz. eno leto ter namesto tega določili, da veljajo do ureditve v sistemski zakonodaji. Kot je dejala Andreja Živic (Svoboda), je zadnja različic zakona bistveno bolj prečiščena in strokovno popravljena.
Poslanci Svobode so na seji poudarjali, da ne gre za zakon proti katerikoli skupnosti, ampak za zakon proti kriminalcem in nasilju. Po besedah Lenarta Žavbija se z njim urejajo nekatera vprašanja, ki so bila dolgo spregledana.
Položaj na območju jugovzhodne Slovenije se ni pojavil v zadnjih treh letih, ampak se opozorila, da je treba izboljšati razmere, vrstijo že ves čas obstoja naše države, je opozoril Dean Premik. Po besedah Andreje Rajbenšu je zakon dokaz, da vlada sliši prebivalce jugovzhodne Slovenije in razume njihove probleme.
"Če ne bi ukrepali, bi bilo narobe. Zdaj, ko ukrepamo, ko popravljamo sistem, ki očitno ni več zmožen obvladovati najhujših oblik nasilja, pa se, seveda pričakovano, oglašajo nasprotniki zakona," je ugotavljala Sandra Gazinkovski. Dodala je, da razume strah Levice, da se gre preveč v smer represije, a da smo danes v realnosti, kjer je določena stopnja represije nujna zaradi zaščite žrtev.
Zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar.
Tudi v SD so predlog zakona podprli. Predrag Baković (SD) pa ga je pospremil z besedo "končno". Veseli ga, da so končno opredelili problem in se končno iščejo rešitve. Zadovoljen pa je, da so vključeni tudi predlogi in pobude, ki jih je sam čez leta nizal raznim vladam.
Medtem so v opozicijskih SDS in NSi vladi očitali, da je ukrepala šele po tragičnem dogodku, pred tem pa ni prisluhnila njihovim opozorilom o skrb vzbujajočih razmerah v jugovzhodni Sloveniji in je zavračala njihove predloge ukrepov, zavrnila pa je tudi sveženj zakonov, ki so ga predlagali župani regije z izzivi sobivanja z romskim prebivalstvom.
Kritični so bili tudi do postopka sprejemanja zakona. "Takšnega kaosa, kot je bil danes v DZ, še nisem videla," je ugotavljala Anja Bah Žibert (SDS). Opozorila je, da je glede na prvotno obliko zakona zadnja različica osiromašena ter da zakon ne vključuje ključnih ukrepov na socialnem področju, poleg tega je izrazila dvom, da se bodo rešitve lahko dejansko izvajale. "Danes smo napovedali podporo zakonu, ne ker je dober, ampak ker želimo, da od tega trenutka nimate več izgovorov," je poudarila Bah Žibert.
Jože Tanko (SDS) je menil, da je nujni postopek, po katerem se zakon obravnava, "odziv na zamujene priložnosti", pristop koalicije pa da je "odraz kaotičnega stanja v koaliciji". Opozoril je, da je vsebina obremenjena z velikim nasprotovanjem parlamentarne zakonodajnopravne službe, pa tudi zunanjih strokovnjakov. Če bo sprožen ustavni spor in bodo zadeve zadržane ali zavržene, pa bo to pomenilo, da bo zakon neuporaben.
"Mislim, da je velika verjetnost, da se bo to zgodilo," je menil Tanko, ki v zakonu pogreša kar nekaj zadev. Kot je dejal, nad tožilci ni nobenega nadzora, s predlaganim zakonom pa se tudi v ničemer ne zamejujejo roki, ne v tožilskih ne v sodnih postopkih.
Tudi Jožef Horvat (NSi) je ugotavljal, da je med tistim, kar je predsednik vlade Robert Golob obljubil v Novem mestu, in tem, kar je bilo danes sprejeto, velika razlika. Ob tem pa je ugotavljal, da pravzaprav nihče ne ve, kaj bo iz zakona nastalo in kako se bo izvajal. Kot enega ključnih problemov je izpostavil, da nismo vsi enaki pred zakonom. "Moja podpora temu zakonu je zgolj gesta iskrene dobre volje," je pojasnil. Novelo so sicer podprli vsi prisotni poslanci NSi.
V koalicijski Levici so v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali, da v nadaljnjem postopku ne bodo sodelovali, in jih tudi pri glasovanju ni bilo v dvorani. V poslanski skupini nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov so bili proti zakonu. Zakonu je nasprotoval tudi samostojni poslanec Miha Kordiš.
Medtem je Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev dejal, da vprašanje varnosti postavljajo med ključne prioritete in se strinjajo, da je treba zakonodajo na določenih področjih zaostriti. A je to treba narediti v sistemskih zakonih, s soglasjem stroke in ob širokem političnem soglasju. "Dokler pa vlada pristopa na kaotičen način pri zakonodaji, ki zahteva zelo natančne procese, brez podpore stroke in mimo temeljnih pravil parlamentarizma", takega ravnanja ne morejo podpreti.
Predstavitev kandidatov
Pred tem se je notranjemu odboru predstavil kandidat za novega ministra za notranje zadeve Zlobko, zdajšnji poslanec Svobode. Odboru za pravosodje se je hkrati predstavila kandidatka za novo ministrico za pravosodje Kokalj, zdajšnja državna sekretarka na tem ministrstvu. DZ bo o kandidatih glasoval v petek.
Premier Robert Golob je imeni kandidatov posredoval v DZ, potem ko sta s funkcij pravosodne ministrice in notranjega ministra odstopila Andreja Katič in Boštjan Poklukar.
To sta zaradi objektivne odgovornosti storila dan po tragičnem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl Novomeščan Aleš Šutar. Dogodek, ki se je zgodil pretekli mesec, je pretresel javnost in politiko.
