Poslanci so podprli sklepe komisije DZ za ugotovitev politične odgovornosti zaradi suma vpletenosti pri financiranju spornih menedžerskih prevzemov in pomanjkljive prevzemne zakonodaje.
Strinjali so se, da so za sporne menedžerske prevzeme med drugim krive tudi banke, neenotni pa so bili glede ustreznosti prevzemne zakonodaje.
Sporni prevzemi v času prevzema evra in konjunkture
Komisija je svoje delo strnila v petih točkah, prva pa je bila, da so primeri spornih menedžerskih prevzemov nastali v času prevzema evra in gospodarske konjunkture, ko je bilo na voljo mnogo relativno poceni finančnih sredstev, je pojasnil predsednik komisije Alojz Posedel. Komisija tudi ugotavlja, da je bila v celotnem obdobju zakonodaja neustrezna oz. pomanjkljiva.
Za prevzeme so krivi regulatorji in pohlep
Komisija pod tretjo točko ugotavlja, da imajo za sporne menedžerske prevzeme veliko odgovornost tudi vsi regulatorji, ki niso dovolj dobro opravljali svojega dela. Četrta ugotovitev se nanaša na pohlep nekaterih menedžerjev, ki je po mnenju članov komisije prav tako vzrok za sporne prevzeme. Kot zadnje komisija ugotavlja, da je skozi vse obdobje mogoče opažati politične in prijateljske povezave, ki so omogočale prevzeme.
Posedel je tudi v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev dejal, da podpirajo ugotovitve.
"Banke niso bile dovolj previdne pri podeljevanju kreditov"
Breda Pečan (SD) je dejala, da ugotovitve preiskovalne komisije dokaj verodostojno pokrivajo delo komisije, zato so poslanci SD podprli ugotovitve. Banke po njenem mnenju sicer niso bile dovolj previdne pri podeljevanju kreditov, do sankcioniranja na področju menedžerskih prevzemov pa je prišlo prepozno, je dejala Pečanova.
SDS sklepov komisije ni podprla
Rudolf Petan (SDS), ki je imel kot član preiskovalne komisije ločeno mnenje, je pojasnil, da ni mogoče zaključiti, da je bila zakonodaja v celotnem obdobju pomanjkljiva, kar je Petan utemeljil z izjavami nekaterih prič, ki so bile zaslišane pred komisijo. Poslanci SDS sicer podpirajo Petanovo ločeno mnenje, niso pa podprli sklepov komisije.
Da je do spornih menedžerskih prevzemov prišlo, ker menedžerji in tajkuni prehitevajo zakonodajo, je poudaril Franci Kek (Zares). Krivda pa po njegovem ne leži le v slabi prevzemni zakonodaji. Med krivci je naštel tudi slovenske banke, ki so financirale posojila, zato je Kek poudaril, da je treba ugotoviti tudi dejansko odgovornost nadzornikov in uprav bank.
"Na koncu državljani plačajo slabe odločitve"
Tudi poslanci SLS so se strinjali, da je do spornih prevzemov prišlo v času, ko se je lahko relativno enostavno prišlo do kreditov. Gvido Kres (SLS) je ob tem opozoril, da ko državna banka pride v težave zaradi slabih odločitev, na koncu državljani plačajo njene slabe odločitve.
Silven Majhenič (SNS) je poudaril, da so si bili vsi zaslišani pred preiskovalno komisijo enotni, da je veljavna zakonodaja omogočala sporne menedžerske prevzeme. Vmesno poročilo komisije je po njegovem mnenju obsežno, poslanci SNS pa so podprli predlagane ugotovitve.
Poslanci DeSUS niso sodelovali v razpravi
Delno poročilo in ugotovitve komisije so podprli tudi poslanci LDS. Anton Anderlič (LDS) je sicer dejal, da so vse ugotovitve precej splošne in bolj nakazujejo, kako naj komisija nadaljuje delo. Pomisleke je izrazil tudi o Petanovem ločenem mnenju. Poslanci DeSUS niso sodelovali v razpravi ter tudi niso predstavili mnenja poslanske skupine.
3
