DZ podpira dolgo pričakovane spremembe stečajne zakonodaje

Predlog naj bi prispeval k razdolževanju gospodarstva in hitrejšemu izhodu iz krize, kar pozdravljajo v vseh poslanskih skupinah.

Pličanič: Bistvene novosti so ohranjanje zdravih jeder gospodarstva Kot je povzel minister za pravosodje Senko Pličanič, novela prinaša rešitve za učinkovito prestrukturiranje prezadolženih podjetij, okrepitev položaja upnikov in nadzora ministrstva nad delom stečajnih upraviteljev ter poenostavitev postopka prisilne poravnave za mala podjetja in samostojne podjetnike. "Prinaša le spremembe nekaterih členov, a tudi precejšnje premike v razmišljanju," je ocenil.

"Bistvene novosti so ohranjanje zdravih jeder gospodarstva," je dejal in dodal, da novela prinaša boljše možnosti za prestrukturiranje podjetij, za mala podjetja poenostavljene postopke prisilne poravnave, ki bodo hitrejši in cenejši. Novela omogoča, da bodo upniki in novi investitorji brez soglasja lastnikov svoje terjatve do insolventnega dolžnika in vložke lahko preoblikovali v lastniške deleže ter vodili posle do prve skupščine po potrjeni prisilni poravnavi.

Za večji vpliv delavcev pri vodenju stečajnega postopka Novela izboljšuje položaj delavcev, ki bodo imeli večji vpliv pri vodenju stečajnega postopka ter preprečuje neprimerne povezave med insolventnim dolžnikom in upniškim odborom. Upniški odbor bo lahko zahteval zamenjavo upravitelja, novela pa omogoča tudi oprostitev plačila sodne takse, ko stečajni upravitelj od nekdanjega vodstva terja odškodnino.

Kot je povedal Rihard Braniselj iz DL, je predlog novele dober in jo "vsi nestrpno pričakujemo". Tudi Jasmina Opec iz SLS je ponazorila, da gre za "dolgo pričakovani in prepotreben korak naprej". Enako so ocenili Marjana Kotnik Poropat iz DeSUS, Aleksandra Osterman iz PS in Matevž Frangež iz SD. "Zakon gre končno v pravo smer," je ocenil Vinko Gorenak iz SDS.

Dimic: Novela prišla z nekaj letno zamudo Čeprav je tudi Iva Dimic iz NSi novelo pozdravila in spomnila, da je prišla z nekaj letno zamudo, je opozorila, da ne prinaša konceptualnega premika v razmišljanju, da stečajni postopek ne sme pomeniti prenehanja družbe in ukinitve delovnih mest.

"Potreben bi bil temeljit razmislek, kdo lahko opravlja funkcijo stečajnega upravitelja," je izpostavila. Sedaj imajo to vlogo pravniki in ekonomisti, koncept pa bo treba zamenjati, tako da bo v taka podjetja vstopil krizni menedžment, ki bo skušal ohraniti zdravo jedro. "Zato pričakujemo, da bo vlada pripravila povsem novo insolvenčno zakonodajo," je sklenila.

Na sedanjo vlogo stečajnih upraviteljev je opozoril tudi Jani Möderndorfer iz PS, saj se ti lahko pojavljajo tudi na drugi strani kot odvetniki. Vprašljiv je tudi nadzor nad njihovih delovanjem. Zato je pozdravil dopolnilo SDS, da se odvetnikom prepove hkrati upravljati vlogo stečajnega upravitelja.

Gorenak: Dela še veliko, poseči bo treba še v sodno vejo oblasti Gorenak je ocenil, da nas t.i. afera Prijatelji v stečaju opozarja na to, da imamo vsi še veliko dela. "Tako afera Prijatelji v stečaju kot najnovejši dogodki okoli Hilde Tovšak zahtevajo poseg tudi tja, kamor se do danes nismo upali poseči, to je v sodno vejo oblasti," je menil.

K noveli so poslanske skupine vložile precej dopolnil. Nekaj so jih vložile koalicijske PS, SD, DL in DeSUS, nekaj pa SDS. Gorenak je napovedal, da bodo, ne glede na to, katera bodo podprta, novelo podprli, saj gredo tudi dopolnila končno v pravo smer.