Petek, 28. 8. 2026, 6.13
3 dni, 16 ur
DZ o razpisu posvetovalnih referendumov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Če bo DZ odloke potrdil, bodo volilna opravila stekla 1. septembra, referendumi pa bodo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan.
DZ bo danes odločal o razpisu treh posvetovalnih referendumov, o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Po predlogu odlokov bodo referendumi 11. oktobra. DZ bo odločal še o noveli zakona o javnih uslužbencih, ki predvideva ukinitev uradniškega sveta.
Tri posvetovalne referendume so predlagali poslanci koalicije in Resni.ce. Volivce bi vprašali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Če bo DZ odloke potrdil, bodo volilna opravila stekla 1. septembra, referendumi pa bodo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan.
Očitki o preusmeritvi pozornosti, SDS: Gre za racionalizacijo stroškov
Opozicija koaliciji očita, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Njihov izid bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, menijo. Pri predlaganem datumu gre za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov, zatrjujejo v SDS. Z referendumi pa si po njihovih besedah želijo dodatne legitimnosti za reševanje teh vprašanj.
Poslanci bodo sicer sejo pričeli s pretresanjem novele zakona o javnih uslužbencih, ki jo obravnavajo po skrajšanem postopku. Ta kljub ukinitvi uradniškega sveta ohranja institut posebnega javnega natečaja za zasedbo najvišjih uradniških položajev, a bo ta potekala neposredno pri organu.
Cilj predloga zakona je po navedbah vlade tudi povečati vlogo predstojnikov in drugih funkcionarjev pri izbiri, "saj imajo prav ti odgovornost za delovanje organa ter za izvajanje politik". Opozicija koaliciji očita, da brez socialnega dialoga uvaja politično kadrovanje v javno upravo. V koaliciji pa so prepričani, da predlog novele strokovne presoje o kandidatih ne odpravlja, ampak jo izpopolnjuje.
