DZ najprej o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic

Poslanske skupine zakon načeloma podpirajo, pri čemer je SD vložila dopolnilo, s katerim predlaga namen uporabe sredstev od razpolaganja z delnicami. Z uveljavitvijo zakona se bo delež nenominiranega kapitala Zavarovalnice Triglav, ki bi ga morali razdeliti med upravičene fizične osebe, prenesel na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Gre za približno 34-odstotni delež zavarovalnice, nad katerim trenutno bdi Kapitalska družba (Kad).

Predlagani zakon sledi tudi sklepu vlade iz julija lani, po katerem naj bi se 25 odstotkov plus ena delnica strateških družb, med katere sodi tudi Zavarovalnica Triglav, ne smelo prodati. Hkrati je omogočena tudi pravica do lastninjenja, ki izhaja iz ustavne odločbe, je pojasnil minister za finance Andrej Bajuk. Predlog določa, da je za začetek postopka za odsvojitev delnic zavarovalnic potrebno soglasje ZPIZ, vlade in DZ.

Anton Rop predlaga dopolnilo

Kot omenjeno, so poslanske skupine načeloma naklonjene zakonskemu predlogu. Poslanska skupina SD je po besedah Antona Ropa sicer prepričana, da zakon, kot je predlagan, ne bo imel nikakršnega učinka za upokojence, zato predlaga dopolnilo, s katerim bi se vsakoletni čisti donos od upravljanja s finančnim premoženjem prenesel na račun ZPIZ za namene financiranja zdravstvenega varstva upokojencev. "Predlagam, da sprejmemo tako zakon kot njegove izboljšave," je poslanke in poslance nagovoril Rop. Podporo omenjenemu dopolnilu so napovedali v poslanskih skupinah LDS in SNS.

V poslanski skupini LDS podpirajo temeljni cilj zakona, imajo pa še vedno nekaj dvomov v zvezi z njim. Kot je poudaril Milan Petek, ZPIZ namreč skladno z zakonom ne bo samostojno odločal, kako bo ravnal s sredstvi iz naslova kupnine. "Omogočena je sicer prodaja delnic Zavarovalnice Triglav, ker pa Kad stvarno upravlja zavarovalnico v imenu ZPIZ, bo neposredno Kad odločal o prodajni ceni in kupcu," je pojasnil Petek.

"Država bo imela še vedno prevelik vpliv" Podobno mnenje imajo tudi v poslanski skupini DeSUS. Kot je poudaril Vili Rezman, bo imel ZPIZ samo pravico predlagati, ter da bo imela država še vedno prevelik vpliv. "Politika, država, se ni umaknila iz procesa odločanja in to je tudi temeljna hiba, ki jo mi temu zakonu ta trenutek očitamo," je zatrdil. Dodal je, da je vpliv države že zdaj dovolj močan in da bi se morala država iz tega umakniti. Kljub temu bodo zakon podprli.

Srečko Prijatelj (SNS) je menil, da vprašanje, zakaj ZPIZ ni sam upravljalec premoženja, ni tako pomembno, saj je delnice brez soglasja vlade in DZ nemogoče odtujiti komurkoli. Bi pa bilo po njegovih besedah bolj transparentno, da bi se tudi upravljanje s premoženjem preneslo na ZPIZ, saj potem ne bi bilo dvoma, kam bo prihajal dobiček.

NSi: Zakon bo rešil problem

V poslanski skupini NSi se strinjajo, da bo zakon rešil problem, ki bi moral biti rešen že davno. Po besedah Cirila Testena je zakon dober, saj bo Zavarovalnica Triglav z opredeljenim statusom pomembnega dela lastništva lažje načrtovala svoje poslovanje in razvoj. Se pa v NSi ne strinjajo s predlaganim dopolnilom poslanske skupine SD. Podporu zakona so po besedah Jakoba Presečnika napovedali tudi v poslanski skupini SLS.

Poslanci ne nasprotujejo zakonu o izvozni in razvojni banki

DZ je končal tudi obravnavo predloga zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki, ki ga sprejema po nujnem postopku. Poslanske skupine zakonskemu predlogu, s katerim se ustanavlja specializirana banka v državni lasti, po napovedih ne bodo nasprotovale. Po besedah državnega sekretarja Andreja Širclja bo banka z državnim lastništvom lahko na trgu dobila ugodnejša posojila ter jih namenila za financiranje dejavnosti, ki jih komercialne banke običajno ne financirajo. Dejavnosti SID banke, ki je v preteklosti delovala kot tipična izvozno-kreditna agencija pod imenom Slovenska izvozna družba, se bodo razširile z novimi produkti za spodbujanje gospodarskega razvoja. Predlog zakona predvideva dokapitalizacijo SID banke v višini 50 milijonov evrov na 140 milijonov evrov po opravljenem postopku izključitve manjšinskih delničarjev. S tem bi bila banka v 100-odstotni državni lasti in bi opravljala dejavnosti, ki so pomembne za razvoj.