DS sprejel veto na novelo zakona o visokem šolstvu

Državni zbor bo tako moral o noveli še enkrat odločati, tokrat z absolutno večino. DS je o vetu na visokošolsko novelo odločal na predlog skupine svetnikov s prvopodpisanim Dragom Žuro, ki je novelo označil za "nedodelano" in "slabo" iz več razlogov. Opozoril je tudi, da novela zakona ni nastajala v sodelovanju z visokošolskimi partnerji in so bile njihove pripombe upoštevane le v manjši meri.

Eden od očitkov predlagateljev veta je, da členi, ki govorijo o ustanavljanju mednarodne zveze univerz, ne onemogočajo zlorab.

Žura je poudaril, da ne nasprotuje ustanavljanja Evro-sredozemske univerze. Moti pa ga, da je DZ izključen v delu, ko gre za ustanavljanje zveze mednarodnih univerz ter da je Svet za visoko šolstvo izključen pri dajanju soglasij k programom, ki se bodo izvajali na taki univerzi. Poleg tega študentje po njegovih besedah nimajo zagotovljenega zastopanja na mednarodni zvezi univerz.

"Kup nesmislov" Po besedah Jožeta Mencingerja je v zakonu "kup nesmislov". Določa denimo, da je mednarodna zveza univerz univerza po tem zakonu, ne glede na izpolnjevanje pogojev za ustanovitev univerze. "Ve pa se, kaj je mednarodna zveza univerz in kaj univerza in nobena politična podpora in nič drugega ne more nesmisla spremeniti v smisel, ker se enako ve, kaj je stol in kaj miza," je poudaril.

"Na tem členu piše Peter Jambrek"

Kot je dodal Mihael Jenčič, to lahko pomeni, da "če ne moremo ustanovitvi univerze, ker za to nimamo pogojev, pač poskušamo ustanoviti mednarodno zvezo univerz, ta je univerza, in imamo nenadoma pogoje". Andrej Rus ga je dopolnil, da "na tem členu piše Peter Jambrek". "On hoče univerzo, te ni dobil in zdaj si je naredil člen."

"Ne razumem, zakaj bi se odrekli temu, da bi svet, država regulirala organizacijo visokošolskega prostora," je dejal Branimir Štrukelj. Janvit Golob pa je poudaril, da bo nova univerza lahko le "ena pisarna, ena organizacijska tvorba, ki bo koordinirala druge univerze". Univerza pa je "sveta stvar", vezana na pojem kakovosti in tradicije - so institucije, ki rastejo.

Evro-sredozemska univerza kot slovenski projekt

Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je po drugi strani poudarila, da gre pri Evro-sredozemski univerzi za slovenski projekt, ob znatni podpori zelo široke javnosti in si je Slovenija na več ravneh, tako vlade, njenega predsednika, na akademski ravni in diplomatski ravni prizadevala za uspešno izpeljavo tega projekta.

Omemba Jambreka le politikantstvo? Kar največjo stopnjo kredibilnost tej novo nastajajoči univerzi so želeli dati tudi s pogojem, da mora biti ena od ustanoviteljic mednarodne zveze univerz domača univerza. Predvsem na pobudo Študentske organizacije Slovenije pa so v novelo izrecno zapisali, da se sredstva ne smejo črpati iz obstoječih postavk, ki so namenjene za financiranje visokošolske dejavnosti ali investicij. Glede omembe Jambreka ministrica meni, da gre za preveč pomembno zadevo, da bi se pri njej šli tako "politikantstvo".

Podporo projektu je izrazil tudi Rastislav Reven, ki v njem vidi priložnost, da bi pridobili denar od zunaj. Univerzo je uvrstil med tiste dejavnosti, ki bodo prinašale višjo dodano vrednost.

Večina proti vetu na novelo zakona o zdravniški službi Predlog za odložilni veto na novelo zakona o zdravniški službi med državnimi svetniki ni dobil ustrezne podpore. Za veto je po današnji razpravi glasovalo devet svetnikov, 18 jih je bilo proti, trije pa so bili vzdržani.

Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Dragom Ščernjavičem je glasovanje o vetu predlagala zato, ker po njihovem prepričanju novela v delu, ki govori o možnosti sklepanja podjemnih pogodb, ruši skupne temelje novega sistema plač v javnem sektorju. Ta odmik pomeni "spiralo za nadaljnje konflikte", je prepričan Ščernjavič.

Vendar pa je večina državnih svetnikov pritrdila argumentom državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Darka Žiberne. Ta je svetnike opozoril, da bodo glasovali o vetu na celotno novelo zakona, ki pa vključuje nekatere izjemno pomembne rešitve.

Možnost, ki jo novela daje zdravnikom s sklepanjem podjemnih pogodb in drugih pogodb civilnega prava tudi pri lastnem delodajalcu, je postavil v kontekst pomanjkanja zdravnikov.

Kdo bo opravljal zdravniške storitve?

Število zdravnikov bo v naslednjih letih najboljšem primeru naraščalo za dva odstotka letno, zdravstvenih storitev pa med štirimi in petimi odstotki letno. Kdo bo opravil te storitve, če "ljudi, ki jih imamo, ne bomo motivirali", je opozoril Žiberna.

Za preprečitev morebitnih zlorab pa po njegovih besedah obstaja cel kup varovalk, poleg tega pa podobno rešitev že poznajo tudi na drugih področjih, v zakonu o visokem šolstvu in zakonu o sodniški službi.

Med tistimi svetniki, ki so glede predlaganih rešitev imeli pomisleke, je denimo Bojan Papič dejal, da bi tudi podjemno pogodbo podprl, a naj velja za vse, ker "konec koncev je podjemna pogodba neke vrste beg iz bolj obdavčenega v manj obdavčeno delo". Mihael Jenčič pa je opozoril, da ima podjemna pogodba tudi davčne posledice in da je to najdražja oblika dela za delodajalca.