Dilema raziskovalcev: Lahko Türk zmaga že v prvem krogu?

Ankete pred lanskimi parlamentarnimi volitvami so kazale na zmago SDS, na koncu pa je več podpore dobila Pozitivna Slovenija. Podobno je bilo tudi leta 2008, le da so javnomnenjske raziskave takrat napovedovale zmago SDS, slavili pa so Socialni demokrati. Danes pa ankete javnega mnenja prikazujejo precej diametralno sliko, kjer se na vrhu lestvice strank z največjo podporo izmenjujejo SDS, PS in SD. Zorko: Rezultati javnomnenjskih raziskav so odraz trenutnega stanja Zakaj je tako in kaj vpliva na različne rezultate anket? Andraž Zorko iz agencije Valicon je za Planet Siol.net povedal, da so rezultati javnomnenjskih raziskav odraz trenutnega stanja, zato jih je treba jemati kot take, in ne kot napoved, kakšen bo rezultat volitev. Telefonske ankete postajajo vedno bolj zahtevne Po njegovem mnenju lahko na razlike med posameznimi merjenji, poleg tega, kdaj je bila posamezna anketa izvedena, vpliva še več drugih dejavnikov. Kot pojasnjuje, je pomembna tudi dolžina trajanja (koliko dni je potekalo anketiranje), in če je ta dolžina le dva ali tri dni, tudi kateri dnevi so to bili. "S telefonskim anketiranjem je namreč v dveh dnevih izjemno težko, če sploh, mogoče zajeti reprezentativen vzorec. Tudi sicer postajajo telefonske ankete vedno bolj zahtevne, saj je delež gospodinjstev, ki sploh še imajo fiksen telefonski priključek, le še nekaj nad 80 odstotkov." Dodaja, da to niti ne bi bila težava, če bi bilo širjenje vplivov enakomerno, pa ni. Določene demografske skupine (predvsem mlajši iz urbanih okolij) postajajo po njegovih besedah nedosegljive, zato tudi s sicer običajnimi postopki uteževanja težko zagotovijo reprezentativnost. Zorko še dodaja, da lahko na rezultat vplivajo različni elementi izvedbe: od načina vzorčenja in vzorčnega okvira, števila ponovljenih klicev pri številkah brez odziva, do uvodnega nagovora in načina zastavljanja vprašanj in nenazadnje omenjenih postopkov uteževanja. "Kandidati so le trije, razlike med njimi pa relativno visoke" Zorko navaja, da so bolj "usklajeni" rezultati pred tokratnimi volitvami posledica treh dejstev: kandidati so le trije, razlike med njimi – sploh med favoritom in drugouvrščenim – pa so relativno visoke, odločitev za enega od njih pa je manj odvisna od aktualnih dnevnih političnih dogodkov. Nič od navedenega pa po njegovih besedah ne velja za stranke. Tam zato – upoštevajoč navedene strokovne elemente izvedbe – prihaja do večjih razlik med različnimi meritvami.

Mediana: Večina razlik v objavljenih rezultatih izvira iz različnih interpretacij Pri raziskovalni agenciji Mediana pa so za Planet Siol.net povedali, da do razlik med posameznimi raziskavami javnega mnenja prihaja zaradi več dejavnikov. Prvi so gotovo metodološki, ki vključujejo: način zbiranja podatkov (osebno anketiranje, telefonsko anketiranje, anketiranje po internetu), časovno komponento (čas izvajanja raziskave), numerus, način postavljanja vprašanj, način vzorčenja, stopnjo odzivnosti … Pri tem dodajajo, da če različni raziskovalci delujejo na enakih izhodiščih, pričakujemo, da so tudi rezultati raziskav zelo podobni. Pri Mediani opažajo, da velika večina razlik v objavljenih rezultatih izvira iz različnih interpretacij oziroma nepoznavanja metodološkega ozadja. Pri Mediani sicer ne opažajo pomembnejših odstopanj med različnimi raziskovalnimi hišami, do razlik pa zato verjetno prihaja zaradi navedenih razlogov. Navajajo pa, da bi bilo vredno raziskati še eno možnost: hipotetični vpliv raziskovanega okolja in imidž raziskovalne institucije oziroma medija, ki podatke objavlja.

Pa javnomnenjskim anketam sploh še lahko verjamemo? Pri Mediani menijo, da so rezultati raziskav zanesljivi, pri tem pa opozarjajo, da je vsaka raziskava le prerez trenutnega stanja in kot taka ni namenjena napovedovanju rezultatov na dolgi rok. To se je na primer izkazalo tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah, kjer je v zadnjih dneh, ki pa jih predvolilne raziskave niso zajele, po njihovih besedah prišlo do aktivacije volivcev Pozitivne Slovenije. To se je namreč potrdilo tudi po volitvah, ko so raziskave pokazale, koliko volivcev katere od večjih strank je odločitev sprejelo v zadnjih dneh.

"Večji, kot je vzorec, bolj zanesljivi so rezultati" Zorko pa je dejal, da je zanesljivost rezultatov odvisna od velikosti vzorca: večji, kot je vzorec, bolj zanesljivi so rezultati. "Če v anketah uporabljamo slučajnostne vzorce, če je število klicev na neodzivne številke vsaj štiri, če poteka anketiranje več kot tri dni in če vprašanja niso sugestivna, potem je meritev veljavna. Reprezentativna postane s pravilno izvedenimi postopki uteževanja. Kot rečeno, pa je glavna omejitev tovrstnih meritev metoda telefonskega anketiranja."

Glavno vprašanje je, ali lahko Danilo Türk zmaga že v prvem krogu Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami so ankete napovedovale zmago SDS, na koncu pa je največ glasov volivcev dobila Pozitivna Slovenija. Pa se lahko kaj podobnega zgodi tudi na prihajajočih predsedniških volitvah? Zorko meni, da je to najbolj odvisno od kandidatov samih, predvsem od soočenj. "Trenutno javno mnenje kaže na to, da je glavno vprašanje predvsem, ali Danilo Türk lahko zmaga že v prvem krogu ali ne." Ob tem je Zorko spomnil, da so ankete pred petimi leti zmago napovedovale Peterletu, kar se je v prvem krogu tudi zgodilo, nihče pa pred prvim krogom ni predvidel popolne mobilizacije Gasparijevih glasov k Türku. Zorko še poudarja, da so ankete uporabne in smiselne, še posebej v položajih, kakršnim smo bili priča v zadnjih dveh izvedbah državnozborskih volitev. "Tako leta 2008 kot 2011 smo obrat lahko upravičeno pričakovali, če smo le znali brati številke iz raziskav. Drži namreč še nekaj, ljudje se vedno pogosteje odločajo na sam dan volitev, zato je za bolj zanesljivo napoved treba vprašati še kaj več kot le to, koga bodo volili, pa upoštevati trende, dogajanje v zadnjih dnevih, ko objave rezultatov anket niso več dovoljene." Po njegovih besedah bi brez anket tavali v temi, odprl bi se prostor za manipulacijo. Zorko zato meni, da bi morali biti rezultati anket na voljo vse do začetka volilnega molka. Zenel Batagelj iz Valicona pa je pojasnil, da so raziskave javnega mnenja do zdaj napovedovale, razen v nekaterih primerih. Krambergerja so raziskave podcenile, saj je šlo najverjetneje za družbeno nezaželen odgovor. Na drugi strani pa so na primer na prejšnjih predsedniških volitvah precenile Peterleta v prvem krogu.