Danes je prva adventna nedelja

Adventni venec, ki je sicer razširjen tudi med neverujočimi, je najpogosteje narejen iz zelenja, povezanega v venec, na katerega so pritrjene štiri sveče. Prvo nedeljo se prižge prva, nato pa vsako nedeljo ena dodatna.

Čas adventa in božiča se pozna tudi v kulinariki. V tem času namreč iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah, na primer potici, piškotih in medenjakih. Vse to in še več ponujajo tudi tradicionalni adventni oziroma predbožični sejmi, ki tako pri nas kot v tujini privabijo številne ljudi.

Bolj kot zunanja priprava pa je za vernike v adventu pomembna duhovna priprava na božič. Ta se kaže v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje spoved, različne odpovedi in dobra dela. K poglobljeni in duhovni pripravi na božič so letos pozvali tudi škofje, ki so zapisali, naj si ljudje pred božičem vzamejo čas zase, družinske odnose ter uboge in bolne. "Naj bo letošnji advent čas pričakovanja, pokore, odpuščanja, molitve, luči in upanja," so zapisali. Pri bogoslužjih v adventnem času berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa, pa tudi poročila o delovanju Janeza Krstnika, ki mu je pripravljal pot.

Papež ob začetku adventa pozval k miru v Siriji

Papež Frančišek je ob začetku adventa v molitvi pozval k miru v Siriji. Ob prižigu prve adventne sveče se je spomnil na sirske otroke, ki vojne razmere trpijo že skoraj osem let.

"Naj plamen upanja doseže vse, ki živijo na vojnih območjih," je še dejal papež in pozval k resničnim prizadevanjem za vzpostavitev miru. "Bog naj spreobrne vse, ki vodijo vojno in izdelujejo orožje," je še dejal sveti oče in ob tem spomnil, da je adventni čas tudi obdobje, ko naj bi kristjani pomagali pomoči potrebnim.

Advent tudi pri evangeličanih in pravoslavcih

Advent obhajajo tudi evangeličani in pravoslavci. Drugi so adventni čas začeli v sredo, evangeličani pa enako kot katoličani danes.