Bled je bil danes v znamenju prireditve z naslovom Dan Lipicanca. Že sedmič po vrsti jo je pripravilo Združenje rejcev lipicanca Slovenije.
Obiskovalci so si lahko ogledali številne nastopajoče s konji pod sedli ali v vpregah, prireditev pa se je sklenila s povorko po veslaški promenadi ob Blejskem jezeru.
Na prireditvi okoli 4000 ljudi
Prireditev je uspela, obiskovalci pa so imeli priložnost videti vse sposobnosti teh plemenitih konj, je dejala članica izvršilnega odbora združenja Anastasija Dada Lavrič. Po njenih besedah se je prireditev udeležilo približno 4000 obiskovalcev.
"Praznovanje Dneva lipicanca postaja zares tradicionalno, zaradi svojega nacionalnega pomena predstavlja osrednjo prireditev vseh ljubiteljev lipicanskega konja," je še poudarila Lavričeva.
Predstavili so se člani združenja
Večina nastopajočih je bila članov združenja, ki je prireditev ob dnevu Lipicanca na Bledu pripravila že drugič, predstavili so se z vpregami in kvadriljo. Obiskovalcem so se predstavili tudi jahači postaje konjeniške policije, Kobilarna Lipica s štirivprego, pripadniki vojaške konjeniške enote. Organizatorji so k sodelovanju na prireditvi povabili priznane rejske organizacije, in sicer Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger, Slovensko združenje rejcev posavskega konja in Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme.
Tokrat je navzoče nagovoril predsednik združenja Jože Turk. Obiskovalce prireditve in nastopajoče sta v imenu soorganizatorjev prireditve pozdravila blejski župan Janez Fajfar in direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Bled - Turizem Bled Eva Štravs Podlogar.
Lipica je najstarejša kobilarna na svetu
Kot je zapisano na straneh združenja, je Kobilarna Lipica najstarejša nepretrgano delujoča kobilarna na svetu, ki jo je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel, deželni knez notranjeavstrijskih dežel leta 1580, z nakupom posestva Lipica. Izbira samega kraja in časa ni bila naključna. Že v antiki je bila na tem področju razvita konjereja, potomci konj iz teh krajev pa so bili tudi v srednjem veku cenjeni kot odlični turnirski konji.
Za načrtno vzrejo konj je nadvojvoda Karel poleg kraških kobil nakupil tudi kobile in žrebce v Španiji, pa tudi konje iz Padske nižine. Pri križanju so uporabili španske - andaluzijske, italijanske - neapeljske in tudi arabske konje. Poleg njih so od leta 1717 dalje kupovali konje tudi v Nemčiji in na Danskem. Od tedaj se je ohranilo samo pet linij klasičnega lipicanca.
Klasično jahanje se je ohranilo na Dunaju
Vzrejni poudarek je bil vseskozi na jahalnem in lahkem voznem konju. Klasična jahalna umetnost je predvsem zaradi novega načina vojskovanja konec 18. in v 19. stoletju zamrla. Klasično jahanje se je ohranilo le v Španski jahalni šoli na Dunaju. Od vsega začetka pa je bila Lipica edini vir konj za Špansko šolo. Njeno vlogo je po propadu Avstro - Ogrske prevzela kobilarna v Pibru, ki se z rejo lipicancev ukvarja od leta 1920 dalje.
Maja 1996 je bil sprejet zakon o Kobilarni Lipica, ki jo je razglasil za kulturni spomenik izjemnega pomena za Slovenijo.
3
