Daleč najbolj pogosta je debelost zaradi požrešnosti

Sodišče EU je konec tedna na primeru Karstena Kaltofta, odpuščenega danskega varuha otrok, ki tehta 160 kilogramov, razsodilo, da debelost lahko pomeni invalidnost, če gre za dolgotrajno omejitev, ki osebi preprečuje, da bi enako kot drugi delavci polno in učinkovito sodelovala v poklicnem življenju.

Prekomerna teža še ni debelost

"Debelost je zelo raztegljiv pojem. Nekateri kot debelost označujejo že prekomerno telesno težo. Morbidna oziroma ekstremna debelost je uradno sicer, ko ima oseba indeks telesne mase prek 40," pojasni Matija Cevc, strokovnjak za žilne bolezni in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Debelost kot bolezen ali kot požrešnost Debelost je nekdaj predstavljala simbol bogastva in plodnosti, danes pa je za zdravstvene organe ena najresnejših javnozdravstvenih težav 21. stoletja in je v veliki meri tudi stigmatizirana. Cevc pri tem opominja, da moramo upoštevati tudi to, da ločimo dve vrsti debelosti. "Ena je zaradi bolezni kot take, druga pa zaradi požrešnosti. Ta je tista, ki je trenutno daleč najbolj pogosta."

Uradne definicije, da bi debelost sama po sebi pomenila invalidnost, ni "Osebe z ITM-jem prek 40 imajo številne omejitve, na primer težave s sklepi, kolki in koleni, kar jih lahko ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Uradne definicije, da bi debelost sama po sebi pomenila invalidnost, ni, seveda pa lahko pripelje do tega, saj se pojavijo številne težave z gibali," pojasni Cevc.

"Le na podlagi medijskih sporočil, ali je bil danski varuh otrok odpuščen zaradi svoje teže ali ne, je težko razbrati. Ugotovitev sodišča pa je zelo pitijska, saj pravi, da debelost ni invalidnost, a bi se lahko štela kot invalidnost," je omenjeni primer odpuščenega Kaltofta komentiral Cevc.

Tako kot debelost je tudi invalidnost širok pojem. Na primer posameznik, ki je brez ene roke, še nima nujno priznane 100-odstotne invalidnosti, pojasni Cevc. Delodajalec je dolžan upoštevati odločitev komisije, ki glede na kategorijo invalidnosti določi posameznikove omejitve. Če delodajalec ne najde ustreznega delovnega mesta, ga da na čakanje in če po šestih mesecih ne najde primernega delovnega mesta zanj, ga lahko celo odpusti.

"Danes lahko tudi ves dan ležiš in delaš prek računalnika" Debelost kot invalidnost bi torej ugotavljali od primera do primera, sposobnost opravljanja določenega dela pa je seveda odvisna tudi od vrste dela, ki ga nekdo opravlja. "Debelost pri delu ovira tiste, ki lahko le še ležijo in se ne morejo več sami normalno gibati. A navsezadnje danes lahko tudi ves dan ležiš in delaš od doma, na računalnik, ne moreš pa na primer vihteti krampa," pravi Cevc, ki primer poveže še z eno posledico nezdravega življenja.

"Kadilci, ki dobijo raka na pljučih in so operirani, tudi dobijo neko stopnjo invalidnosti. Tudi tu je bolezen večinoma rezultat nezdravega načina življenja, ki je v veliki večini tudi vzrok debelosti. Oboje pripelje do organskih bolezni, ki pa so opredeljene kot invalidnost," sklene Cevc.

Bolezen invalida je neozdravljiva, debelost pa lahko pozdravimo s hujšanjem Podobnega mnenja je tudi Vladimir Pirnat, specialist interne medicine in diplomirani psiholog. "Invalidi so tisti, za katere zdravniki ugotovimo, da je njihova bolezen neozdravljiva. Težko bi rekli, da je debelost neozdravljiva, saj se jo lahko pozdravi s hujšanjem. Človek je za to precej odgovoren sam. Res pa je, da je debelost razlog za številne bolezni, na primer obrabo kolka, kar pa je lahko razlog za invalidnost. Vsaj v naši zakonodaji," pravi Pirnat, ki že več let dela v svoji zasebni ambulanti za znižanje telesne teže.