Petek,
21. 12. 2007,
19.34

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 21. 12. 2007, 19.34

8 let, 7 mesecev

Cukjati: Osnovni pogoj za kakovostno delo svoboda povedati resnico

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Državni zbor je s slavnostno sejo obeležil dan samostojnosti in enotnosti ter hkrati počastil svojo 15. obletnico.

Slavnostni govornik, predsednik DZ France Cukjati, je v svojem nagovoru poudaril, da je osnovni pogoj za kakovostno delo tako kot v novinarskih tudi v parlamentarnih vrstah "svoboda povedati resnico". Ugotavlja, da je "izvirni greh" vseh parlamentarnih nesporazumov v tem, da posamezniki svoj delček resnice oznanjajo kot edino resnico, razprave pa so včasih obremenjene tudi z vzorcem mišljenja, za katerega je značilna polarizacija. Vsako leto se ob dnevu samostojnosti in enotnosti s ponosom spominjamo plebiscita, na katerem je prek 88 odstotkov vseh volilnih upravičencev glasovalo za samostojno Slovenijo, je navzoče nagovoril Cukjati. "Takrat smo dokazali, kako usodno odločilna je lahko ljudska volja, če je le dovolj močna in enotna in če ima to ljudstvo tudi primerno politično orodje, primerne vzvode uresničevanja svoje volje."

Cukjati: Narod potrebuje tudi kakovostno politično orodje

Zgodovina namreč uči, da za uresničevanje svojih želja narod potrebuje tudi kakovostno politično orodje. To pa je v prvi vrsti demokratično izvoljen parlament, ki združuje vse politične silnice v državi in je sposoben v kar največji možni meri spoznavati potrebe in koristi svojega naroda ter sprejemati zanj dobre odločitve.

"Vse razprave, vsi prepiri in polemike v državnem zboru, vsi očitki, vse obstrukcije in vsa nasprotovanja se vrtijo okrog vprašanja, kaj je res in katera odločitev bo bolj koristila našim državljanom." Zato je po Cukjatijevih besedah osrednje vprašanje vseh parlamentarnih razprav: Kaj je resnica? "Resnica o vplivu, ki naj bi ga imel posamezen zakon na življenje državljanov, pa tudi resnica o inflaciji, prodaji državnega premoženja, menedžerskih prevzemih, stopnji revščine pa resnica o prisluškovanju, nakupu orožja, obvladovanju medijev ..."

"Razprave v DZ so včasih obremenjene tudi z neprijetnim vzorcem mišljenja"

Resnica o posamezni pomembni zadevi je res ena sama, a po navadi je tako obsežna, da je ne more zaobjeti en sam pogled, ugotavlja Cukjati. "Izvirni greh vseh parlamentarnih nesporazumov je v tem, da posamezniki svoj delček resnice oznanjajo ali oznanjamo kot edino in celostno resnico." Razprave v državnem zboru so včasih obremenjene tudi z neprijetnim vzorcem mišljenja, za katerega je značilna polarizacija v stilu "mi in vi".

Tako črno-belo govorico srečujemo običajno tudi v drugih demokratičnih parlamentih, ne bi pa smelo biti običajno, da s ciljem zaostrovanja in ohranjanja črno-bele slike govorimo pristransko in namerno zavajajoče tudi o najbolj pomembnih dejstvih, opozarja predsednik državnega zbora. "Kakovost in učinkovitost parlamentarnih razprav je odvisna od tega, ali želimo povedati resnico, kakor jo vidimo, ali pa želimo zavajati s tem, da namerno povemo samo del resnice ali pa jo celo zamolčimo."

"Tako kot novinar mora tudi poslanec imeti svobodo govora"

Cukjati nadaljuje, da ima tako kot beseda novinarja tudi beseda poslanca veliko moč na javno mnenje. "In tako kot novinar mora tudi poslanec imeti svobodo govora. Ne svobodo kakršnega koli govora, ampak svobodo povedati ali napisati resnico, kakršno vidi v svoji iskreni resnicoljubnosti. Mišljena je svoboda do resnice in ne svoboda laži, zavajanja, poniževanja in diskreditacije."

Svoboda povedati resnico je tako kot v novinarskih tudi v parlamentarnih vrstah osnovni pogoj za kakovostno delo, še pravi Cukjati. "Če te svobode ni, ali če resnica kljub tej svobodi ne pride pravočasno na dan, potem negativne posledice končno čutijo najbolj tisti, ki naj bi jim bile na tej resnici temelječe odločitve namenjene, to pa je slovenski narod."

Podeljevali so spominske plakete

Predsednik DZ je na slavnostni seji podelil tudi spominske plakete vsem dosedanjim predsednikom državnega zbora ter poslancem, ki so bili v DZ izvoljeni v vseh štirih mandatih. Plakete so prejeli predsednik nekdanje skupščine France Bučar, ki je skupščino vodil med letoma 1990 in 1992, ter nekdanji predsedniki DZ Herman Rigelnik (1992 do 1994), Jožef Školč (1994 do 1996), Janez Podobnik (1996 do 2000), Borut Pahor (2000 do 2004) in Franc Feri Horvat (2004), ki ga sicer na današnji slovesnosti ni bilo.

Poslanci, ki so bili na funkcijo izvoljeni v vseh mandatih, pa so Anton Anderlič (LDS), Roberto Battelli (italijanska narodna skupnost), Geza Džuban (LDS), Franc Feri Horvat (SD), Janez Janša (SDS), Zmago Jelinčič (SNS), Miran Jerič (LDS), Rudolf Moge (LDS), Miran Potrč (SD), Maria Pozsonec (madžarska narodna skupnost) in Jožef Školč (LDS).

Srečali so se poslanke in poslanci prvega sklica DZ

Še pred slavnostno sejo so se v parlamentu srečali poslanke in poslanci prvega sklica DZ, ki se je na ustanovni seji prvič sestal 23. decembra 1992. Cukjati je tedanjima predsednikoma, Rigelniku in Školču, podelil spominsko značko, ki so jo nato prejeli tudi vsi navzoči tedanji poslanci. Na srečanju je poslanec treh sklicev Moge predstavil pobudo za ustanovitev poslanskega kluba, na pobudo nekdanjega poslanca (SDS) Iva Hvalice so se z minuto molka spomnili tudi na že pokojne kolege, med njimi Jožeta Pučnika.

Slavnostne seje so se med drugim udeležili novoizvoljeni predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja ter diplomatski zbor.