Črni časi za Delo v črni vdovi

Lastniki družbe Delo, d. d., po naših informacijah niso zadovoljni z zdajšnjo Delovo upravo, saj se rezultati slabšajo. Danes potekata tako seja nadzornega sveta kot tudi skupščine Dela, na kateri bodo ugotovili, kaj se v Delu v resnici dogaja. Po neuradnih informacijah naj še ne bi zamenjali predsednika uprave Jurija Giacomellija. To naj bi se zgodilo na začetku septembra.

Polletni rezultati Dela so polni rdečih številk. Delu še naprej pada naklada, oglasni prihodki so, kot je slišati iz Laškega, katastrofalni, zanje pa sta odgovorna Giacomelli in Ladeja Godina Košir, ki jo je Giacomelli postavil za vodjo trženja. Poleg tega Giacomelliju v Laškem zamerijo, da je brez njihove vednosti, kaj šele soglasja, za namestnika odgovorne urednice postavil Gorana Novkovića, ki je bil direktor Žurnala, časnika, ki naj bi mu bili po nekaterih informacijah šteti dnevi.

Giacomelli govori v presežnikih V zvezi s tem smo predsedniku uprave Dela Juriju Giacomelliju postavili vprašanja, kako komentira slabe polletne poslovne rezultate, kako misli ukrepati in ali načrtuje kakšne kadrovske ukrepe. Giacomelli nam je posredoval obširen odgovor, v katerem navaja podatke za celotno skupino Dela.

"Posebej bi rad izpostavil, da so tiskane in spletne izdaje družbe Delo, d. d., vse po vrsti bolj stabilne od tekmecev, kar kažejo zadnji rezultati referenčnih meritev (NRB, RPN in MOSS). Po zadnjih podatkih nacionalne raziskave branosti (NRB), denimo, naše edicije v primerjavi s konkurenco še večajo tržni delež. Vikend, priloga Dela in Slovenskih novic, je postal najbolj brana edicija v Sloveniji in z vrha izrinil tedenski Žurnal. Delo in Slovenske novice sta bila najuspešnejša časopisa, saj sta v zadnjem letu izgubila najmanj bralcev (Delo 1,4 odstotka, Slovenske novice pa 4,7 odstotka). Konkurenci gre medtem precej slabše, saj so v zadnjem letu Finance izgubile kar 20 odstotkov bralcev, Dnevnik 16 odstotkov, Žurnal24 11 odstotkov, Večer pa 10,9 odstotka bralcev," nam je pojasnil.

Giaciomelli dodaja, da je medijska hiša Delo tako kot ob zadnji meritvi znova povečala tržni delež na trgu dnevnih časopisov – Delo in Slovenske novice zasedajo kar 43,3 odstotka trga, kar je za 1,5 odstotne točke več kot v prejšnjem obdobju.

Prodana naklada Dela vse manjša Giacomelli nam je posredoval podatek o poslovnem rezultatu celotne skupine, pravo podobo Dela, d. d., pa dajo rezultati poslovanja v prvem letošnjem polletju, ko je bila tekoča izguba zelo visoka. Od tekočega poslovanja je treba odšteti še aro 3Lana za nakup Večera – okoli 900.000 evrov –, ki jo mora Delo seveda vrniti.

Giacomelli govori tudi o podatkih nacionalne raziskave branosti (NRB), ki pa je z vidika poslovno ustreznih podatkov, kot pravijo nekateri poznavalci, pomanjkljiva. Ustrezni naj bi bili le podatki revidirane prodane naklade (RPN). Ti podatki pa pravijo, da je Delo med aprilom in junijem leta 2011 dnevno prodalo 47.811 izvodov, v primerljivem obdobju letos pa 44.036 izvodov. Za primerjavo dodajmo še to, da je bila jeseni 2007, ko je odstopil predsednik uprave Danilo Slivnik, med julijem in septembrom dnevna prodana naklada Dela 64.041 izvodov. Od odstopa Slivnika do danes je torej prodana naklada Dela padla za več kot 20.000 izvodov dnevno.

Poleg dokapitalizacije še prodaja Mercatorja, Dela in Večera Spletno Delo poroča, da naj bi uprava Pivovarne Laško na skupščini znova preverjala voljo lastnikov za povečanje osnovnega kapitala. Po njenem predlogu bi osnovni kapital povečali za 36,5 milijona evrov, negotovo pa je, kdo od lastnikov ima denar za vplačilo, je dejal Rajko Stankovič, predsednik društva MDS.

Uprava Pivovarne Laško (PL) je v zadnjih dveh letih že dvakrat ugotavljala voljo lastnikov za dokapitalizacijo. V obeh primerih neuspešno, saj so lastniki, predvsem banke, njen predlog zavrnili. Zdaj sledi nov poskus. Tudi tokrat uprava lastnikom predlaga dokapitalizacijo do višine osnovnega kapitala družbe, torej za približno 36,5 milijona evrov, vendar še ni znano, ali bodo lastniki takšen sklep tudi izglasovali.

"Dokapitalizacija je potrebna, vendar se bojimo, da razen bank in morda predstavnikov državnih delničarjev nihče od drugih lastnikov nima denarja. Tudi NLB se spopada z veliko izgubo in negotovo je, ali si sodelovanje pri dokapitalizaciji sploh lahko privošči," je v ponedeljek zatrdil Stankovič.

Za izglasovanje sklepa o dokapitalizaciji je potrebno soglasje 75 odstotkov na skupščini navzočih delničarjev, je opozoril predsednik uprave Kapitalske družbe Bachtiar Djalil, ki pravi, da bo Kad predlog podprl.

Če se bodo delničarji strinjali z dokapitalizacijo, bi Laščani svež denar porabili za zmanjšanje kratkoročne zadolženosti, vendar zgolj to ne bo dovolj za sanacijo. Za zmanjšanje zadolženosti skupine na obvladljivo raven bosta ključni odprodaja deležev v družbah, ki ne spadajo v osnovno dejavnost laške skupine, torej deleža v Mercatorju, ter prodaja Večera in družbe Delo. O prodaji najboljšega soseda bodo znova govorili na septembrski seji nadzornega sveta PL. Predsednik nadzornega sveta Vladimir Malenkovič je izrazil pričakovanje, da se bodo prodajalci septembra uskladili o vsebini konzorcijske pogodbe. Na vprašanje, kako bodo tokrat zagotovili resnost prodajalcev, saj je prodaja Mercatorja že večkrat padla v vodo, pa je odgovoril le, da se bodo morali prodajalci o tem dogovoriti še pred dokončnim oblikovanjem konzorcijske pogodbe.