Cerkveno zvonjenje je glasba, ne hrup

Tako so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Posledično po podatkih Inšpektorata za kmetijstvo in okolje prijav glede glasnosti cerkvenih zvonov ni veliko, konkretno od ena do dve prijavi letno. Prijav ne zaznavajo niti na Slovenski škofovski konferenci (SŠK), saj so za reševanje pritožb pristojne posamezne župnije, ljudje pa morebitna nesoglasja naslovijo na lokalnega župnika.

Na inšpektoratu sicer prijaviteljem pojasnijo, da okoljski predpisi cerkvenega zvonjenja ne uvrščajo med vire hrupa, zato tudi nimajo podlage za preverjanje zvonjenja v cerkvah in za morebitno ukrepanje.

Kaj zvonjenje sploh pomeni? Cerkveno zvonjenje ni le glasbeno sporočilo vernikom, ampak je povabilo k molitvi oziroma bogoslužju, naznanilo praznikov in pogrebov, pojasnjuje tiskovni predstavnik SŠK Aljoša Vodopivec. Dodaja, da je zvonjenje del večstoletnega kulturnega izročila našega naroda, kar se odraža tudi v številnih običajih in ljudskih šegah, pregovorih, pesmih ter drugih umetniških delih.

Odločanje o uporabi cerkvenih zvonov je sicer v pristojnosti posameznih (nad)škofij in župnij, urnik večernega zvonjenja pa je opredeljen v bogoslužnem koledarju, ki ga vsako leto izda SŠK.

Posledice zvonjenja: vznemirjenost in motnje spanja Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) menijo, da zvonjenje zvonov s stališča varovanja zdravja in počutja ljudi lahko povzroča predvsem vznemirjenost in motnje spanja, ne pričakujejo pa, da bi zvonjenje lahko predstavljalo nevarnost za pojav bolezni srca in ožilja.

Vznemirjenost Tudi zvonjenje zvonov lahko predstavlja vzrok za vznemirjenost, navajajo na IVZ. Zvonjenje je lahko moteče med počitkom, učenjem, pogovorom ali v drugačnih okoliščinah, ko za posameznika predstavlja motnjo in vzrok vznemirjenosti. To lahko spremljajo različna stanja, kot so jeza, razburjenost, nezadovoljstvo, nemoč in podobno.

Zvok zvonjenja je sicer relativno kratek, a vseeno dovolj dolg, da povzroči motnjo, predvsem pri bolj občutljivih osebah in če za posameznika nima sporočilne funkcije.

Motnje spanja Zvonjenje zvonov lahko predstavlja nevarnost za motnje spanja pri osebah, ki živijo v neposredni bližini vira zvonjenja. Večje motnje se pojavijo predvsem pri bolj občutljivih posameznikih. Skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije posamezni hrupni dogodki na zunanji fasadi spalnice ponoči ne bi smeli preseči 60 dBA, navajajo na IVZ.

Zvok v mestu drugačen kot na podeželju Ker motnje, ki jih zvonjenje zvonov predstavlja za zdravje in počutje ljudi, niso odvisne samo od intenzitete zvoka, temveč od številnih okoliščin ter stanja in počutja posameznika, samo upoštevanje intenzitete zvoka in postavitev mejnih vrednosti zelo verjetno ne bosta imela želenih učinkov. Na IVZ predlagajo, da se upošteva vsaka pritožba zaradi zvonjenja zvonov in se primerno ukrepa v posameznem primeru.

Najprimerneje je težavo urediti ter poiskati kompromisno rešitev med povzročiteljem zvoka in prizadetim. Smiselno bi bilo pripraviti nacionalne smernice, učinkovit sistem za zbiranje pritožb in postopno tudi primerno urediti zakonodajo, če bi se izkazalo, da je to potrebno. Sicer pa je dejstvo, da lahko v gosto naseljenem mestnem okolju enak zvok doseže popolnoma drugačen učinek kot na podeželju, zato je treba o spremembah in prilagoditvah razmisliti tako, da so upoštevane vse mogoče okoliščine.