»Če njih ne bi bilo, tudi mene ne bi bilo«

To je enajst fantov, zdravstvenih tehnikov in reševalcev, prostovoljcev, ki so poleg svoje redne službe v nenehni pripravljenosti, da pomagajo občanom pri hudih poškodbah, nesrečah, krvavitvah ali nezavesti in jim dajo prvo pomoč.

Dežurajo 24 ur dvakrat do trikrat ne mesec 365 dni v letu. Zaradi njihove nesebične pomoči jim pravijo, da so zlati fantje, leta 2008 pa jim je predsednik države dr. Danilo Türk podelil posebno priznanje za projekt leta.

Pomembne so sekunde

"V nujnih primerih je za preživetje ponesrečenca ali pacienta pomembna vsaka minuta ali sekunda, rešilno vozilo iz Murske Sobote s svojo ekipo in zdravnikom pa potrebuje vsaj 22 minut do pol ure do oddaljenih krajev Goričkega. To je za marsikoga lahko usodno, mi pa potrebujemo tri do pet minut, da pridemo do vsake hiše v naši občini," pove Matej Grah, predsednik DPMP.

Da bi ljudem hitreje in učinkoviteje pomagali, se je v Občini Rogašovci leta 2007 organiziralo šest fantov, ki delajo v reševalni službi v Murski Soboti. Na teren jih pošlje zdravstveni dispečer iz Murske Sobote, ki prejme nujni klic na pomoč. Medtem ko iz Murske Sobote krene reševalno vozilo, fantje dajo pacientu prvo medicinsko pomoč in ga oskrbijo ter preprečijo najhujše, pri reševanju in dajanju pomoči pa so ves čas v stiku z zdravnikom.

Delo reševalcev neprecenljivo

V Občini Rogašovci so zato ponosni na njih in njihovo delo, v reševalni službi v Murski Soboti pa so tudi prepričani, da je njihovo delo neprecenljivo. »Mene danes ne bi bilo, če ne bi bilo fantov iz Društva prve medicinske pomoči Rogašovci,« pravi nasmejana Tatjana Recek iz Pertoče in s solzami v očeh pogleda Roberta Gomboca, ki ji je pred leti rešil življenje. Del kosilnice ji je sončnega avgustovskega dne priletel v dimlje ter prerezal glavno arterijo in živce na nogi. Kri je brizgala na vse strani, domači pa so v paniki poklicali 112. Reševalci iz Murske Sobote potrebujejo do goričkih krajev vsaj 22 minut. Šlo pa je za minute, za sekunde ... Domači so pomagali po svojih močeh in nemočno opazovali, kaj se dogaja. V treh minutah so bili na dvorišču reševalci, ki so se podali v boj za Tatjanino življenje.