Bratuškova: Pokojnine in plače ne bodo šle 30 odstotkov navzdol (VIDEO)

Potem ko so poslanci z 78 glasovi za in 8 proti potrdili vnos fiskalnega pravila v ustavo, je pred novinarje stopila predsednica vlade Alenka Bratušek in povedala: "Sprejem fiskalnega pravila ne določa, da mora biti proračun uravnotežen v letu 2015, takrat se začne uporabljati formula, ki bo zapisana v izvedbenem zakonu. V tem zakonu bo natančno določeno, kaj pomeni srednjeročno obdobje in tudi, kakšno pot bo Slovenija ubrala do konsolidacije financ. In ne, ne bo 30-odstotnih posegov v pokojnine, plače in socialne transferje. Še enkrat poudarjam, Slovenija bo ostala solidarna in socialna država. To piše tudi v ustavi in te določbe se ne da kar tako kršiti."

"Vlada se zaveda, da bi izravnan proračun leta 2015 pomenil radikalne reze v socialne pravice in točno na to smo zadnje čase opozarjali jaz in drugi koalicijski partnerji. Dejstvo pa je, da danes sprejeto fiskalno pravilo določa, da mora Slovenija srednjeročno uravnotežiti svoje javne finance. Šele z izvedbenim zakonom, ki ga pripravlja vlada, bomo naredili piko na i. V tem zakonu bo določen način in časovni okvir konsolidacije javnih financ, definirali bomo naloge in pristojnosti fiskalnega sveta, določili bomo, kaj so primeri, v katerih se od fiskalnega pravila odstopa, in seveda tudi to, kaj pomeni srednjeročno obdobje. Prav to, da bomo pogoje in način konsolidacije naših javnih financ definirali v izvedbenem zakonu, je prepričalo poslance PS, da so glasovali za. Seveda je pa treba vedeti, da je tudi za izvedbeni zakon potrebujemo dvotretjinsko podporo. Verjamem, da bomo enako politično soglasje tudi dosegli." Dodala je, da "če v izvedbenem zakonu ne bomo našli dogovora, nismo naredili ničesar. Brez izvedbenega zakona nam ta ustavna določba ne pomeni nič." Bratuškova je zavrnila navedbe, da je njena podpora fiskalnemu pravilu z letnico 2015 posledica pritiskov Bruslja. "Kar delamo, moramo delati zaradi sebe, in ne zaradi zahtev Bruslja," je pojasnila.

Premierka Alenka Bratušek je na začetku seje dejala, da v Sloveniji ni več časa za politična preigravanja in blokade, saj je teh bilo v zadnjih letih bistveno preveč. Odločitev, da predlaga poslancem, naj podprejo predlog, ki je pred njimi, po njenih besedah ni bila lahka.

Kot je poudarila, je dejstvo, da je tudi PS podprla začetek spremembe ustave, vendar jih je vedno motila prevelika hitrost konsolidacije javnih financ. "Ko sem prevzemala funkcijo premierke, sem obljubila, da bom delovala v dobro ljudi in države. Ta poteza danes gre točno v tej smeri. Gre za od dejanje, ki presega logiko strankarskih interesov," je zatrdila. Pojasnila je še, da to delamo zaradi nas samih, ne pa zaradi zahtev kogarkoli iz tujine. "Slovenija bo ostala solidarna in socialna država, kot piše v ustavi," je sklenila.

"Spoštovanje fiskalnega pravila ne bo lahka naloga" Romana Tomc (SDS) je opozorila, da spoštovanje fiskalnega pravila ne bo lahka naloga, ne bo pa nemogoča, vendar bo pri tem po njenih besedah potrebnega veliko znanja, energije in poguma.

"Za začetek te poti bi bilo dobro, da si nalijemo čistega vina, da priznamo, kje smo, in se vprašamo, kakšno podobo Slovenije si želimo, ali želimo ohraniti obstoječe monopole in družbena razmerja, ali pa želimo drugačno družbo, ki bo temeljila na zdravih temeljih, ki bo sodobna in ki bo sledila duhu časa," je povedala in izpostavila še, da je skrajni čas, da nehamo iskati zunanje sovražnike in obtoževati Bruselj ter bonitetne agencije za naše težave.

SD se zaveda, da je treba pogodbe spoštovati Poslanka SD Ljubica Jelušič je pojasnila, da razmere v državi zahtevajo, da na razumen in postopen način uravnotežimo javne finance in da moramo pri tem storiti vse, da z grobimi posegi ne ogrozimo temeljev socialne države. Dejala je, da se v stranki zavedajo, da je treba mednarodne pogodbe spoštovati in da je treba uravnotežiti javne finance, vendar je prepričana, da je letnica 2015 za dosego tega cilja nerealna. Spomnila je tudi, da sam fiskalni pakt ne določa letnice uveljavitve fiskalnega pravila.

"Uresničevanje pravila ne bo lahko naloga" "Eden od predstavnikov sindikatov je dejal, da je vlada v strahu pred Brusljem spremenila stališče. Tudi DL je del vlade. Mi vpis fiskalnega pravila v ustavo podpiramo že od samega začetka. Prepričana sem, da zlatega pravila poslanci DL in tudi drugih strank ne bomo potrdili iz strahu pred Brusljem, ampak iz odgovornosti do prihodnjih generacij," pa je zatrdila Katarina Hočevar (DL).

Ljudmila Novak (NSi) je dejala, da pozdravljajo dogovor o zlatem pravilu, katerega uresničevanje v praksi sicer ne bo lahka naloga, "vendar je to edina smiselna rešitev, ki zagotavlja preživetje države". Z vrtoglavim zadolževanjem smo po njenih besedah bili namreč vsako leto bližje bankrotu države.

Parlamentarni vrh ga je navdal z optimizmom Franc Bogovič (SLS) je poudaril: "Dokler ne bomo pogledali resnici v oči in začeli reševati problemov, toliko časa ta država fiskalnega pravila ne bo mogla spoštovati. To retoriko, s katero do onemoglosti branimo obstoječe stanje, ne pa da bi si priznali, kaj je narobe in to popravili, moramo spremeniti."

Franc Jurša (DeSUS) je povedal, da je s četrtkovega parlamentarnega vrha šel z velikim optimizmom, zato upa, da ni imel predstavnik katere stranke fige v žepu. Ob tem je izpostavil, da moramo v tej državi stremeti k temu, da v prihodnje ne bomo porabili več kot ustvarimo. Po njegovih besedah je bilo v preteklosti sprejetih nekaj "gasilnih" ukrepov, dolgoročno pa bodo, kot pravi, potrebne sistemske rešitve, ki bodo zagotovile, da bo slovensko gospodarstvo lahko delovalo v normalnih razmerah.

Bratuškova si je premislila DZ je tako potrdil obstoječi predlog vnosa fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015 kot začetkom njegovega uveljavljanja, čeprav je vlada na čelu s premierko Alenko Bratušek še nedavno opozarjala, da bi takšna rešitev pomenila preveč drastičen poseg v javne finance in bi bilo treba leto uveljavitve preložiti.

Bratuškova je že v sredo po koncu vrha EU razkrila vsebino političnega dogovora, da se fiskalno pravilo potrdi v predlagani obliki, nato pa se v izvedbenem zakonu, ki ga bo DZ prav tako sprejemal z dvotretjinsko večino, razreši vse preostale dileme glede uveljavljanja pravila.

GZS: Vpis fiskalnega pravila v ustavo nujna in koristna odločitev "Vse to je nujen pogoj za okrepitev slovenskega gospodarstva. Močnejše gospodarstvo pa je največje jamstvo za več delovnih mest in za krepitev socialne države," so izglasovanje vnosa fiskalnega pravila v ustavo pozdravili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Podpirajo tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki bo omogočil več manevrskega prostora in s tem tudi "večji razvojni zagon, ne le varčevanje, ki bi nas ponovno lahko pripeljalo v neugodno spiralo krize", so zapisali.

V trenutnih slovenskih kriznih razmerah bo vpis fiskalnega pravila v ustavo po mnenju GZS izboljšal zaupanje mednarodne finančne in splošne skupnosti, da bo Slovenija res krenila po drugačni poti kot v zadnjih letih, kar bo pripomoglo k večjemu zanimanju tudi tujih vlagateljev za Slovenijo.

Sindikati razočarani Močne pomisleke imajo še vedno v sindikatih, kjer vztrajajo, da gre za pot v uničenje socialne države. Nasprotne Nad odločitvijo poslancev o vnosu fiskalnega pravila v ustavo so medtem razočarani tako sindikati javnega kot zasebnega sektorja. Med drugim opozarjajo, da bo to še poglobilo krizo in okrnilo socialno državo. Kot dodajajo, jim sedaj preostajajo le opozorila, a demonstracij pred vlado in parlamentom verjetno ni pričakovati. Referendum namreč lahko zahteva le DZ.

Ponovno so opozorili, da se s tem nikakor ne bo zmanjšala možnost zlorab, korupcije, odlivanje sredstev v davčne oaze itd., ker ni konkretne odgovornosti. Prav to je osnovni razlog, da je Slovenija v taki krizi in da je njen javno finančni položaj takšen, kakršen je, in pod "zunanjim diktatom EU", so zapisali.

Poslanci naj bi potrdili tudi ustavne spremembe referendumske ureditve Poleg zlatega pravila naj bi poslanci potrdili tudi ustavne spremembe referendumske ureditve, ki naj bi omejile možnost referendumskih blokad političnih odločitev. Dogovor o obeh ustavnih spremembah so na četrtkovem srečanju dosegli predsedniki in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank.