Botanični vrtovi so naravne klimatske naprave

"Zaradi izjemno dolge zime, zaradi česar se je zavlekla vegetacija, smo letos botanični vrt odprli nekoliko pozneje, sredi marca. V glavnem se ravnamo po tem, kdaj začnejo cveteti rastline v naših kolekcijah, predvsem po narcisah in magnolijah, ki zacvetijo prve," je o začetku letošnje sezone povedal dr. Andrej Šušek, vodja botaničnega vrta in profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki tudi upravlja vrt.

Lani praznovali desetletnico delovanja Sicer pa začetki urejanja Botaničnega vrta Univerze v Mariboru segajo v leto 1994, ko je ustanovitelj vrta prof. dr. Božidar Kranjčič na zahodni strani današnjega vrta odkril orjaške sekvoje. Vrt se je potem širil proti vzhodnemu delu, do ceste, ki povezuje Hoče z Razvanjem. Na tem območju je nekoč stal vojaški objekt s skladišči eksploziva nekdanje jugoslovanske vojske. Pozneje je slovenska vojska območje prepustila mestu in tako je tudi botanični vrt dobil nove prostore in prepotrebne infrastrukture za začetek delovanja. Za javnost so sicer botanični vrt odprli leta 2002, lani je torej praznoval desetletnico obstoja.

Znanje, prestiž, kultura bivanja, turizem … In kakšno je pravzaprav poslanstvo in namen botaničnih vrtov? "Vsako mesto, predvsem univerzitetno, si prizadeva za to, da bi imelo prostor s kolekcijo domorodnih (avtohtonih) rastlin, predvsem tistih, ki so zavarovane in jim grozi izumrtje, pa tudi rastlin z drugih celin. Ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst je ena najpomembnejših nalog. Kolekcija rastlin pa je tudi "laboratorij" na prostem, ki omogoča raziskovanje in opisovanje vrst, spoznavanje in proučevanje njihovih odzivov skozi vse letne čase, ugotavljanje njihove sorodnosti in uporabnih lastnosti. Rastline v botaničnem vrtu omogočajo tudi izobraževanje ljudi vseh starostnih skupin, s čimer se širi botanično znanje in hkrati tudi zavedanje o pomembnosti rastlin v okolju v katerih živijo, rastejo in se razvijajo vse živali, vključujoč človeka. Botanični vrtovi danes predstavljajo tudi izjemno pomembne turistične točke, saj letno evropske vrtove obišče več kot 50 milijonov ljudi. Hkrati pa predstavljajo tudi prestiž mesta, saj vsako mesto le ne premore botaničnega vrta, izražajo kulturo bivanja tega prostora, da se ljudje zavedajo pomembnosti rastlin za trajnostni razvoj," pojasnjuje dr. Andrej Šušek.

… zdravje in sprostitev Seveda pa gre ne nazadnje, ali pa kar najprej, upoštevati tudi zdravstveni in sprostitveni vidik obiskovanja botaničnih vrtov. "Zaradi visoke zračne vlažnosti, ki jo dobimo s tem, ko smo v senci dreves, ker drevesa izparevajo ogromne količine vode, je počutje v takšnem okolju bistveno drugačno, kot če sedite pod klasičnim dežnikom, ki ne prepušča nobene vlage. Botanični vrtovi so po svoje naravna klimatska naprava. Ljudje torej prihajajo tudi zaradi lepega zelenega okolja, ki ga je v mestih zelo težko najti oziroma v takšni količini, kot ga najdemo tukaj. Maribor sicer ima dosti zelenih površin, npr. mestni park, pa vendar Maribor ni skoncentriran le okoli parka, ampak je bistveno večji, ima precej blokovskih naselij in betonskih površin," še poudarja Šušek.

Več kot dva tisoč rastlinskih vrst in sort Botanični vrt v Mariboru se razprostira na površini osmih hektarjev, v njem pa je zbranih več kot dva tisoč rastlinskih vrst, sort in akcesij (gre za rastline, ki niso registrirane kot sorte, ampak so genotipi, raritete ali podvrste).

"Pri nas se osredotočamo predvsem na rastline severovzhodne Slovenije oziroma slovensko floro, prav tako pa imamo tudi rastline z drugih celin. Druge države imajo pač drugačen prednostni seznam. Pestrost rastlinskega sveta je tako obširna, da je nemogoče, da bi vsi vrtovi imeli vse rastline. Če to podkrepim samo s tem podatkom: angleški katalog okrasnih rastlin ima več kot 70 tisoč različnih sort, vrst in kultivarjev. Gre za komercialne rastline, kje so pa potem še vse tiste, ki so manj komercialne in so za botanične vrtove prav tako zelo pomembne," nam je "vsebinsko politiko" vrta razložil Šušek.

Potem pa nas je popeljal po botaničnem vrtu in nam predstavil še tematsko razporeditev rastlin. Ogled vrta se začne z arboretumom oziroma zbirko drevnine, na tem prostoru pa je posajenih tudi veliko grmovnic. Potem se vrt nadaljuje v polje, kjer so rastline razvrščene po družinah na 80 različnih gredicah. Gre v glavnem za predstavnike slovenskih vrst in rodov. Potem prihajamo v del, kjer so zbrana zelišča in zdravilne rastline, vodni vrt z zbirko perunik, pa skalnjak z zbirko rastlin, ki rastejo na kamnitih tleh. V osrednjem delu vrt preide v rozarij z zbirko vrtnic, na koncu pa je še pinetum z zbirko iglavcev in orjaškimi sekvojami in klekom.

"Vsake oči imajo svojega malarja, tako je tudi pri rastlinah" "Obiskovalce še vedno najbolj pritegne cvetenje rastlin, zato je naš vrt zelo obiskan v času od sredine aprila do sredine maja, ko cvetijo narcise, magnolije in nasploh največ rastlinskih vrt. Potem začnejo cveteti rododendroni, poleti cvetijo hortenzije in vrtnice. Sicer pa je podobno, kot je pri slikah, vsake oči imajo svojega malarja, tako je tudi pri rastlinah. Nekateri ljudje imajo radi iglavce in pridejo zaradi pinetuma, drugi imajo bistveno raje rastline v jeseni, ko spreminjajo barve, ali zgodaj spomladi, ko so v sveži zeleni barvi," je izkušnje o motivih obiskovalcev za obisk opisal Andrej Šušek.

Ob urejeni infrastrukturi bi bilo obiskovalcev še več Sicer pa letno Botanični vrt v Mariboru obišče okrog deset tisoč obiskovalcev, od tega polovica študentov, ki uporabljajo vrt v študijske namene. "Številka je sorazmerno nizka in si seveda želimo, da bi k nam prihajalo še več ljudi. Da jih ni še več, je več vzrokov. Med drugim, da smo za razliko od ljubljanskega botaničnega vrta vendarle bolj odmaknjeni od mesta in da še nimamo povsem urejene infrastrukture: ni postajališča za avtobusno postajo, ni urejenega gostinskega dela, kot je v Arboretumu Volčji potok, razen mobilnih nimamo toaletnih prostorov," je potoži Šušek in tako je beseda nanesla tudi na financiranje Botaničnega vrta v Mariboru.

Proračun zadostuje za vzdrževanje, ne pa za razvoj "Naš letni proračun je sto tisoč evrov, ki zadostuje zgolj za vzdrževanje vrta. Polovico tega denarja dobimo, ker smo vključeni v projekt infrastrukturnega programa Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), polovico pa zberemo z donacijami in vstopninami. Resorno ministrstvo recimo ne prispeva ničesar, čeprav pokrivamo oba pola njihovega delovanja, kmetijstvo in okolje. Smo tudi izrazito kadrovsko podhranjeni, v vrtu delata le dva redno zaposlena in dva pogodbena sodelavca. Če naredim primerjavo z botaničnim vrtom v Gradcu, je tam 14 zaposlenih, v Zagrebu, ki je enkrat manjši, je celo 28 zaposlenih, v ljubljanskem pa 6, še nedavno pa jih je bilo sedem," je Šušek nanizal številke in pristavil, da tudi sam kot vodja ni zaposlen v vrtu, ampak dobiva plačo iz pedagoške in raziskovalne dejavnosti na fakulteti. In še, da bi vrt vsekakor potreboval celega človeka na vodilnem mestu.

V prihodnje morda še rastlinjak in arheološki park Kljub skromnemu financiranju in kadrovski stiski pa jim načrtov za naprej in volje do dela ne manjka. Želijo si, da vrta ne bi zaprli čez zimo (sicer ga okrog 15. novembra), zato nameravajo na mestu trenutne kompostarne postaviti rastlinjak. Tam bi imeli zbirko mediteranskih in tropskih rastlin in preučevali možnosti uporabe novih rastlin z drugih celin za bodočo morebitno pridelavo v tem prostoru. "Podobno kot se je zgodilo s krompirjem in paradižnikom, ki sta oba iz Južne Amerike in so jih sprva imeli za okrasne rastline," pojasnjuje Šušek.

Še večji projekt pa je ureditev arheološkega parka. "Imamo namreč to srečo, da ob vrtu ležijo prazgodovinska grobišča iz leta 700 pred našim štetjem. Za projekt smo se lani že prijavili na enega od razpisov ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer smo bili pozitivno ocenjeni, ampak je zmanjkalo denarja. Zdaj pa se z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, s katedro za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in občino Hoče pripravljamo na evropske razpise iz nove finančne perspektive 2014–2020, kjer merimo na projekte za čezmejno sodelovanje, namenjene ohranitvi kulturne dediščine," je načrte za financiranje nadaljnjega razvoja mariborskega botaničnega vrta razkril Andrej Šušek.

Gostovanje Kostarike ob dnevu očarljivih rastlin

Poleg ogledov vrta poskušajo obiskovalce pridobiti s številnimi prireditvami, ki jih pripravljajo skozi vso sezono. Za današnji mednarodni dan očarljivih rastlin so pripravili prav poseben dogodek, predstavitev tropskega sveta Kostarike, narave in znanosti v deževnem gozdu v okviru predavanja dr. Wernerja Huberja z dunajske univerze, poleg tega pa še brezplačno strokovno vodenje po vrtu.

"Sicer pa v času rastne sezone, ko je odprt botanični vrt, pripravimo od 20 do 25 prireditev. Na predavanja povabimo številne strokovnjake z različnih področij in jih obogatimo s praktičnimi nasveti in prikazi, na primer obrezovanja okrasnih grmovnic in sadnega drevja. Tako smo februarja pripravili prikaz obrezovanja koščičastega in pečkastega sadnega drevja, marec in oktober sta posvečena vrtnicam za njihovo pripravo na poletje in zimski čas, maja smo imeli sejem rastlin, junija bo prireditev Vrtnice in vino. Avgusta je zaradi dopustov malo zatišja, potem pa septembra pripravljamo predavanje o negi ameriških borovnic, Noč raziskovalcev, ki je bila lani v znamenju mesojedih rastlin, decembra ob božično-novoletnih praznikih pa bomo morda spet obudili tudi žive jaslice, ki smo jih nekoč že imeli, je strokovna sodelavka Tamara Stramšak predstavila program prireditev za konec pogovora o Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru.