Zakupne cene kmetijskih površin bi se, če država uveljavi predlagano obdavčitev kmetijskih zemljišč, gotovo povišale, ne pa tudi cene hrane, meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Vlada je s predlogom novega zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi obdavčil kmetijske in gozdne površine, kmetijske objekte ter nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena kmetijski uporabi, precej razburila kmete.
Ti zahtevajo, da se omenjena zemljišča iz predlaganega zakona izločijo, sicer bo to, kot pravijo, za kmete katastrofa. V skrajnem primeru napovedujejo celo kmetijske stroje na trgih in ulicah. Za skupno mizo naj bi sicer z vlado sedli konec avgusta ali na začetku septembra.
Zakupne cene kmetijskih zemljišč za 50 odstotkov višje
A če bi vladni predlog obstal in bi davek udaril tudi po omenjenih zemljiščih, kje bi se, razen na denarnicah kmetov, to še poznalo?
Gotovo na zakupnih cenah kmetijskih zemljišč, saj bi obdavčitev najemnine dvignila za 50 odstotkov, meni sindikalist Roman Žveglič.
Nova obdavčitev, če bi se zgodila, pa po Žvegličevih besedah skoraj ne bi imela vpliva na končne cene kmetijskih izdelkov, saj te bolj kot kmetje določa trg. "Kdor sam prodaja izdelke, bo mogoče dvignil ceno, sicer pa cene ne bodo narastle, saj jih določa trg EU in ne kmetje," pravi Žveglič.
Veriga je predolga, da bi davek čutili potrošniki
Da zaradi davka višjih cen kmetijskih izdelkov ne bi plačevali potrošniki, meni tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Kmetje bi davek zaradi zelo dolge verige in nizkega deleža v maloprodajni ceni izdelkov težko prelili v cene, je prepričan. Bi pa davek precej poslabšal njihov ekonomski položaj.
"V teoriji sicer velja, da se višja obdavčitev prenese po verigi v stroške in potem v cene. A na konkurenčnem trgu kmetijskih surovin obdavčitev prej pomeni breme za dobičkonosnost pridelovalca. To pomeni, da bi nov davek še dodatno obremenil stroškovno kalkulacijo na kmetijah."
Pri obdavčitvi rafiniran pristop
Država je po Kuharjevih besedah z načrtovano obdavčitvijo pred zelo zahtevno nalogo. Obdavčitev kapitala nedvomno tudi v kmetijstvu, vendar bistveno bolj premišljeno in ne na hitro, meni Kuhar.
"Težko se znebim občutka, da se državi pri davku na nepremičnine zelo mudi izključno zaradi potreb po proračunskih prilivih. Tako rigorozni posegi v ekonomsko okolje se ne delajo iz nuje, v proračunski agoniji, ampak premišljeno in v miru. Poleg tega so precej vprašljivi tudi podatki iz nepremičninskih baz. Pri obdavčitvi je zato potreben rafiniran pristop," dodaja agrarni ekonomist, ki se strinja, da bi se v primeru obdavčitve zakupne cene kmetijskih zemljišč povišale.
2
