Bomo imeli novega ali starega predsednika?

Ob sedmih je odprlo vrata kar 3.337 volišč po Sloveniji. Po dolgih mesecih predvolilne kampanje, ki se je uradno začela šele 12. oktobra, predsedniške kandidature pa je bilo mogoče vložiti do 17. oktobra, prav na martinovo nedeljo volilni upravičenci odločamo o predsedniku države. Na tokratnih volitvah se za predsedniški stolček potegujejo le trije kandidati (Slovenija je imela do zdaj le tri predsednike države …), kar je velika posebnost tokratnih predsedniških volitev, ki potekajo v času velikega nezaupanja v slovensko politiko, ki išče izhod iz globoke krize, v kateri sta se znašli država in družba. Precej manj izbire kot ob preteklih predsedniških volitvah V preteklih štirih predsedniških tekmah, ko smo Slovenke in Slovenci izbirali predsednika po novi ustavi iz leta 1991, brez predsedstva in njegovega predsednika, temveč le s predsednikom države (na volitvah 1992, 1997, 2002 in 2007), se je za predsednika vedno potegovalo precej več, sedem ali še več, predsedniških kandidatov. Tokrat je predsedniška kadrovska ponudba skromnejša. Edino vprašanje, ki čaka na odgovor je, ali bo Slovenija v svoji samostojni zgodovini dobila četrtega predsednika ali pa že drugega z drugim oziroma vnovičnim mandatom v prvem(današnjem krogu) ali morda šele v drugem krogu v začetku decembra. Le trije prepoznavni obrazi brez političnih eksotov V predsedniški tekmi so tokrat trije prepoznavni in uveljavljeni kandidati s precej dolgo politično zgodovino. Dva kandidirata ob predlagateljstvu parlamentarnih strank, eden s podpisi volivcev. Devet posameznikov, ki so sprva napovedovali svojo predsedniško kandidaturo, je precej hitro spoznalo, da so politični apetiti eno, resničnost pa nekaj popolnoma drugega, zato so ekspresno obupali in sploh niso vložili uradne predsedniške kandidature.

Nižja udeležba na predčasnih volitvah za predsednika kot na lanskih parlamentarnih Po uradnih podatkih Državne volilne komisije je predčasno na predsedniških volitvah (v torek, sredo in četrtek v tem tednu) svoj glas oddalo 23.230 volivcev oziroma nekaj manj kot poldrugi odstotek (1,36) Slovenk in Slovencev z volilno pravico. To je precej manj kot na lanskih prvih predčasnih parlamentarnih volitvah, ko je predčasno glasovalo kar 31.335 volilnih upravičencev. O predsedniku države bo skupaj odločilo več kot 1,7 milijona (1.712.193) volilnih upravičencev, od tega kar 62.738 slovenskih državljanov, ki stalno bivajo v tujini. Okoli tri tisoč naših državljanov, ki živijo zunaj naših meja, je Državni volilni komisiji po pošti že vrnilo glasovnice.