Bo višja obdavčitev nepojasnjenih dohodkov res prinesla več davkov?

V državnem zboru bodo danes obravnavali novelo zakona o davčnem postopku, ta bi, če bo v prihodnjih tednih sprejeta, uvedla nekatere pomembne novosti pri obdavčenju dohodkov nepojasnjenega izvora za fizične osebe.

Novelo zakona o davčnem postopku, ki spada v sklop predpisov, s katerimi je vlada napovedala boj s sivo ekonomijo, so v torkovi razpravi podprle vse poslanske skupine. Pred sprejemom predlog čakata še dva kroga razprave v državnem zboru, prvi, kot rečeno, že danes.

1. Zakaj sploh novela zakona o davčnem postopku? Davkarija bo z novelo učinkovitejša, pravijo na vladi. Pričakujejo predvsem tako imenovani generalni učinek na davčne zavezance. Povedano drugače, to pomeni, da jih želi vlada z višjo obdavčitvijo spodbuditi k samoprijavam dohodkov in boljšemu sodelovanju v postopkih davčnih nadzorov.

2. Kdaj bo novela zakona, če bo sprejeta v državnem zboru, začela veljati?. Začetek veljavnosti je predviden z začetkom prihodnjega leta

3. Kako je postopek urejen zdaj? Po veljavnem zakonu o davčnem postopku lahko dacarji uvedejo nadzor nad premoženjem fizične osebe, kadar je to v očitnem nesorazmerju z njenimi dohodki.

Izvedejo tako imenovano cenitev davčne osnove, od ugotovljenega premoženja nato odmerijo davek. Po zdajšnji ureditvi to pomeni odmero dohodnine v povprečni višini med 32- in 41-odstotno stopnjo. Če davčni zavezanec ne poravna davčne obveznosti, lahko davkarija zarubi njegovo premoženje.

4. Katere bistvene novosti uvaja novela in kaj bo predmet obdavčitve? Predmet obdavčitve so nenapovedani dohodki posameznika v preteklih letih. Da ti obstajajo, davčni organi domnevajo na podlagi premoženja, ki ga davčnemu zavezancu ne uspe pojasniti.

Po novem bo za premoženje, za katero posameznik ne more dokazati, da ga je pridobil iz prijavljenih dohodkov, treba plačati precej višji, 70-odstotni davek. Ni namreč sprejemljivo, da je nekdo, ki davčnih obveznosti ne izpolnjuje v roku in po zakonu, obravnavan enako kot tisti, ki spoštuje pravni red, poudarjajo na vladi. Nova ureditev torej z višjim davčnim bremenom graja tiste, ki dohodkov ne prijavljajo.

Ena izmed poglavitnih novosti je tudi daljše, 10-letno obdobje, za katero bo imel Durs možnost preverjati neprijavljene dohodke fizične osebe. Kot rečeno, ima Durs po trenutno veljavni ureditvi možnost preverjanja za do pet let nazaj.

5. Kako se bodo dacarji odločili za pregled dohodkov posameznika? Na podlagi poglobljenih analiz tveganja, odgovarjajo na Dursu. Te sestavljajo po svojih podatkih in podatkih drugih organov, prijavah in poročanju medijev.

6. Kakšna bo obravnava premoženja neznanega izvora v tujini? Na podlagi vseh pristojnosti, ki jih imajo, in z mednarodno izmenjavo informacij z davčnimi upravami drugih držav, pojasnjujejo na Dursu.

7. Katera vrednost premoženja se bo upoštevala pri obdavčenju oziroma zasegu na podlagi dodatno ugotovljenih obveznosti? Pri poplačilu dolga bodo upoštevali znesek, ki ga bo Dursu, na primer ob zasegu nepremičnine, uspelo pridobiti na javni dražbi. S tem se lahko dolg poplača v celoti ali delno.

8. Kateri je najpogostejši izvor neprijavljenih dohodkov? Izkušnje kažejo, da gre v največ primerih za davčne vrtiljake, izčrpavanje družb, opravljanje neregistriranih dejavnosti, prikrite kapitalske dobičke v tujini in prikrita izplačila dobičkov družbenikom v podjetjih.

9. Katere so še druge novosti po predlagani noveli zakona o davčnem postopku, na katere je treba opozoriti? Davčnemu organu po novem ne bo več treba opraviti sklepnega razgovora z davčnim zavezancem. Mu bo pa kljub temu še vedno moral zagotoviti vse informacije o pomembnih dokazih ter ga opozoriti na dejavnike, zaradi katerih bi bil lahko dodatno obdavčen, in pravne posledice nadzora.

Davčni zavezanec bo v pripombah k zapisniku lahko predlagal nova dejstva in dokaze, a s pojasnilom, zakaj tega ni storil že prej.

10. Novela predvideva tudi učinkovitejšo davčno izvršbo in institut zadržanja zastaranja. V čem je razlika v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo? Novela razširja krog oseb, zavezanih k plačilu davčnega dolga, tudi na tiste, ki so premoženje neodplačno dobili od davčnega dolžnika ali po ceni, ki je nižja od tržne, če je bil posel sklenjen v letu nastanka davčne obveznosti.

Novost bo tudi pri zastaranju. V primerjavi s prekinitvijo, ki jo predvideva veljavna ureditev, novela namreč predvideva tudi zadržanje zastaranja. Tako zastaralni rok ne bo tekel, kadar bodo med postopkom nastopile pravne ali dejanske ovire. Primer so zapuščinski postopki, ki pogosto trajajo tako dolgo, da je treba davčne obveznosti odpisati. Po novem bo v takšnih primerih nastopilo zadržanje zastaranja.