Blejska župnija za vrnitev otoka

Ustavno sodišče je junija lani zavrnilo pritožbo župnije zoper sodbo vrhovnega sodišča, zaradi česar se je župnija v začetku januarja letos pritožila na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Blejski otok podržavili leta 1946

Kot piše v odločbi ustavnega sodišča iz junija 2007, so Blejski otok podržavili aprila 1946, septembra 1949 pa so ga razglasili za naravno znamenitost in kulturni spomenik. Po uvedbi demokratičnega sistema v Sloveniji in sprejetju zakon o denacionalizaciji leta 1991, je blejska župnija že naslednje leto vložila denacionalizacijski zahtevek.

Po skoraj desetih letih je ministrstvo za kulturo leta 2001 zahtevek za vrnitev otoka zavrnilo. Na takšen sklep ministrstva se je župnija pritožila na upravno sodišče, ki je razsodilo v prid župniji. Ministrstvo pa je nato konec leta 2002 na vrhovno sodišče vložilo pritožbo in vrhovno sodišče je januarja 2006 pritožbi ministrstva ugodilo, zahtevek župnije pa zavrnilo.

Vrnitev cerkve in župnišča

S tem je vrhovno sodišče pravnomočno odločilo, da se v okviru denacionalizacije župniji vrne Cerkev Marijinega oznanjenja z župniščem na otoku, ne pa tudi sam otok. Obenem vrhovno sodišče župniji ni priznalo odškodnine za podržavljeno premoženje, ker župnija ni uveljavljala odškodninskega zahtevka.

Po mnenju vrhovnega sodišča ni možna vrnitev otoka v naravi zato, ker je blejski otok znamenita ledeniška tvorba, zavarovana kot naravna znamenitost in kulturni spomenik ter kot taka ni v pravnem prometu. Pri tem se je sodišče sklicevalo na zakon o varstvu kulturne dediščine in zakon o ohranjanju narave.

Župnija nad odločitvijo sodišča razočarana Na župniji so bili zaradi odločitve sodišča razočarani. Odvetnik župnije Danijel Starman pa je po sodbi dejal, da je vrhovno sodišče s to odločitvijo popolnoma spremenilo dotedanjo sodno prakso. "Do sedaj je sodišče uporabljalo materialno pravo, kakršno je bilo na dan odvzema premoženja, sedaj pa je uporabilo takšno pravo kot ob potencialni vrnitvi premoženja," je pojasnil odvetnik.

Na odločitev vrhovnega sodišča se je župnija pritožila na ustavno sodišče. To pa je 21. junija lani ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča zavrnilo. V odločbi se je ustavno sodišče sklicevalo na 51. člen zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine iz leta 1981, ki je določal, da spomenika ali znamenitosti, ki je v družbeni lastnini, ni mogoče odtujiti iz družbene lastnine.

Blejski otok naj bi bil namreč zavarovan že ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji, in to po zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine, po katerem naj bi bil tudi izvzet iz pravnega prometa. Po mnenju ustavnega sodišča je bil omenjeni zakon veljaven tudi po sprejetju zakona o denacionalizaciji.

Ustavno sodišče je še presodilo, da se župniji pravni položaj ni poslabšal v primerjavi s položajem, ki ga je imela ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji oziroma ob vložitvi zahteve za denacionalizacijo. Prav tako je presodilo, da pri nevračilu otoka ne gre za poseg v pravice denacionalizacijskega upravičenca.

"Denacionalizacija je poprava krivic"

Starman pa je tedaj o odločbi ustavnega sodišča povedal, da je nad odločitvijo razočaran in da bodo o pritožbi na evropsko sodišče v župniji še razmislili. Ob tem je poudaril, da "denacionalizacija ni pravni promet, temveč je poprava krivic".

Po odvetnikovih besedah se je ustavno sodišče z odločbo postavilo v vlogo rednega sodišča. Obenem je dodal, da zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine po sprejetju zakona o denacionalizaciji ni bil več veljaven.

Prav tako se z večinskim mnenjem ustavnega sodišča ni strinjal ustavni sodnik Janez Čebulj. Ta je v odklonilnem ločenem mnenju k izreku odločbe zapisal, da je ustavno sodišče z zavrnitvijo ustavne pritožbe dejansko potrdilo izrek izpodbijane sodbe vrhovnega sodišča.

Hkrati pa je ustavno sodišče tudi samo navedlo razloge, ki ta izrek utemeljujejo, je pojasnil. Za takšno tehniko odločanja ustavno sodišče po Čebuljevem prepričanju nima podlage "niti v ustavi niti v zakonu o ustavnem sodišču in jo do trenutka izdaje te odločbe še ni nikoli uporabilo".

V svojem mnenju je tudi zapisal, da je ustavno sodišče z zavrnitvijo ustavne pritožbe blejski župniji "izbilo iz rok" možnost, da se brani zoper razlago 51. člena zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine.

Šele ustavno sodišče je namreč omenjeni člen opredelilo kot določbo, ki je lahko podlaga za zavrnitev vrnitve otoka v naravi, je poudaril Čebulj in dodal, da je ustavno sodišče z zavrnitvijo ustavne pritožbe odločilo namesto pritožbenega sodišča.

Pritožba na evropsko sodišče za človekove pravice Po nekaj mesecih zatišja so mediji v začetku letošnjega marca poročali o pritožbi župnije na evropsko sodišče za človekove pravice. Starman je ob tem pojasnil, da so se za pritožbo odločili zato, "ker je sodba po našem prepričanju krivična". Dodal je, da sta bili kršeni tudi lastninska pravica in pravica do poštenega sojenja.

Po Starmanovih besedah so pritožbo vložili 6. januarja letos. "Pozneje smo dobili številko spisa in obvestilo, da bo sodišče odločalo o našem predlogu," je dejal in dodal, da so sodišče prosili za prednostno obravnavo. "Običajno na evropskem sodišču obravnava takšne pritožbe traja več kot leto," je še poudaril.