Andrijanič: Želel bi si manj države in več svobode

Finančna in gospodarska kriza, v kateri se je znašla Slovenija, je še posebej prizadela mlado generacijo, ki šele vstopa na trg delovne sile. A vodja mladinske pobude Mreža idej: mladi za demokracijo, svobodo in razvoj Mark Boris Andrijanič je v intervjuju za Planet Siol.net poudaril, da vse le ni tako črno in da je priložnosti za ustvarjanje boljše prihodnosti še vedno mogoče najti.

Lahko uvodoma pojasnite kakšni so cilji in namen delovanja Mreže idej: mladi za demokracijo, svobodo in razvoj. Želimo odgnati brezbrižnost med mladimi in jih spodbuditi, da prevzamejo odgovornost za svojo prihodnost in prihodnost naše države. Z Mrežo idej zato odpiramo nov prostor družbenega dialoga o ključnih razvojnih izzivih, s katerimi se danes srečujejo Slovenija, EU in svet.

Prav tako želimo med mladimi razširiti duh podjetnosti in jim pomagati, da bodo na svojih poklicnih poteh kar najbolj uspešni. Mladim zato omogočamo, da se na naših okroglih mizah, predavanjih in podjetniških delavnicah učijo od najboljših. Dokaz, da ne želimo ostati zgolj pri besedah, so številne plačane prakse, s katerimi bodo naj prodornejše udeležence akademije nagradila najboljša slovenska in tuja podjetja, kot so BMW, Seaway in številna druga. Skratka, najboljše za najboljše.

Kje in kdaj je nastala zamisel za ustanovitev Mreže idej? Želja, da bi med mladimi nekaj premaknili, nas je gnala že kar nekaj časa. Ideja o razvojni pobudi, ki bi bila povsem neodvisna in odprta, je končno zaživela lanskega oktobra s prvo akademijo aktivnega državljanstva in podjetništva. Poimenovali smo jo Mreža idej: mladi za demokracijo, svobodo in razvoj.

Ponosni smo, da smo v slabem letu na dveh akademijah, vrsti okroglih miz in poslovnih kosil gostili že več kot 50 uglednih domačih in tujih govorcev ter čez 500 mladih. Ambicioznost, s katero smo zastavili Mrežo idej, nas na srečo še ni zapustila, kar dokazuje tudi izjemen program tretje akademije, ki se začne že čez nekaj dni v Piranu.

Tudi z oktobrsko akademijo želimo odgovoriti na val vsesplošnega pesimizma in naveličanosti ter nagovoriti v mladih tisto, kar je najbolj dragoceno: ustvarjalnost, podjetnost in odgovornost.

Kot ste omenili, boste ta konec tedna v Piranu organizirali že tretjo akademijo aktivnega državljanstva in podjetništva. Kaj lahko udeleženci pričakujejo od tega dogodka? Številke govorijo zase: 100 obetavnih mladih iz vseh vetrov, 15 uglednih domačih in tujih govorcev, tri atraktivne okrogle mize, vrsta predavanj, sedem podjetniških delavnic, trije dnevi in seveda dve noči, vse to v idiličnem Piranu.

Spoznali bomo zgodbe izjemnih slovenskih podjetnikov, kot so Sandi Češko, dr. Japec Jakopin, Leo Oblak in Janez Škrabec, spoznali vizijo globalizacije, kot si jo je zamislil svetovno priznani venezuelski futurist dr. Jose Cordeiro, odkrivali priložnosti na Vzhodu z ruskim veleposlanikom Zavgajevim, iskali poti za dvig slovenske pravne kulture s sijajnimi slovenskimi pravniki in še bi lahko naštevali.

V posebno čast si štejemo, da bomo lahko v tem vznemirljivem času velikih sprememb spregovorili o strukturnih reformah za razvojni preboj naše države s ključnim človekom, predsednikom vlade Janezom Janšo.

Obeta se nam torej zares nepozabno doživetje, polno kariernih priložnosti, novih znanj in prijateljstev, za katera upam, da bodo kmalu prerasla v nova in uspešna podjetja, koristne družbene pobude ali kaj tretjega.

Pred kakšnim mesecem ste pripravili še en velik dogodek. V okviru strateškega foruma na Bledu ste namreč pripravili poslovno kosilo z generalnim sekretarjem OECD-ja Angelom Gurrio. Kako vam je uspelo organizirati dogodek na tako visoki ravni? Ta dogodek je dokaz, da je z veliko truda, poguma in zagnanosti res vse mogoče. Čeprav je imela Mreža idej do tistega trenutka že kaj pokazati, smo bili seveda nadvse prijetno presenečeni, ko smo iz kabineta generalnega sekretarja OECD-ja Gurrie prejeli potrditev njegove udeležbe.

Nato smo zavihali rokave in se lotili dolgih ter zahtevnih priprav, a je bil ves trud poplačan s tem, da je močno in iskreno reformno sporočilo generalnega sekretarja Gurrie s pomočjo tega dogodka doseglo celotno slovensko javnost.

Na poslovnem kosilu smo gostili čez 100 vidnih predstavnikov sveta gospodarstva, diplomacije, politike in prava. Tisto nedeljo so bili z nami tudi predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, gospodarstveniki Tatjana Fink, Cvetka Selšek in Janez Škrabec, poslanci Alenka Bratušek, Matej Tonin in Branko Grims ter kar osem tujih veleposlanikov.

Še posebej smo veseli, da smo lahko 50 najobetavnejšim študentom in mladim profesionalcem omogočili brezplačno udeležbo na tem vrhunskem dogodku. Redkokdaj imajo mladi priložnost tako od blizu spoznati ljudi takšnega slovesa, zato želimo prirediti še več podobnih dogodkov.

Izjemno smo tudi ponosni, da smo sposobni vse naše dogodke, tudi tiste najzahtevnejše, izpeljati brez enega samega davkoplačevalskega evra. Državnega denarja ne sprejemamo, saj želimo biti povsem neodvisni od politike. Si pa lahko predstavljate, kako težko je v teh časih nabirati pokroviteljska sredstva. Zato smo toliko bolj hvaležni našemu krogu pokroviteljev, ki raste iz dogodka v dogodek.

Čeprav naše delo temelji na prostovoljstvu, ne odstopamo od vrhunskosti vsega, česar se lotimo.

Kako pa na splošno vidite položaj mladih v Sloveniji v času krize? Mladi smo v tej krizi še posebej izpostavljeni, saj mrtvilo na trgu dela prizadene še posebej mlade, ki stopajo na poklicno pot. Priložnosti je nedvomno manj kot v času gospodarske rasti, a jih kljub temu ne manjka. Da bi te priložnosti prepoznali in izkoristili, pa moramo začeti razmišljati drugače – bolj domiselno in podjetno. Svet je danes manjši kot kadarkoli prej, priložnosti se odpirajo na Zahodu in Vzhodu. Če jih ne bomo izkoristili mi, mladi, potem jih ne bo nihče. Zato ni razloga za pesimizem.

Veliko se govori o tem, kaj lahko stori država za mlade. Mene pa zanima, kaj je po vašem tisto, kar lahko mladi storijo sami, da jim bo bolje? Če se smem malce poigrati s slavnim rekom Johna F. Kennedyja: "Ne sprašujte, kaj lahko stori država za vas, ampak kaj lahko vi storite za državo." Dejal bi, da je danes skrajni čas, da se naša država vpraša, kaj lahko stori za svoje državljane. Želel bi si, da bi se država in z njo politika umaknili z vseh področij, kjer nista nujno potrebni. Ne smemo si želeti vsemogočne države, ki nam bo kukala v spalnico in nas bo v toplem, a tesnem objemu nosila od zibelke do groba. V takšni državi najbrž ne bomo lačni, a srečni zagotovo ne bomo. Danes bi si zato želel manj države in več svobode, s katero pride tudi odgovornost, ki pa smo jo mladi pripravljeni prevzeti.

Mladi seveda ne smemo čakati križem rok, saj lahko sami naredimo največ za to, da smo po končanem študiju prej zaposljivi in da hitreje karierno napredujemo. Že med študijem se moramo povezovati s prihodnjimi delodajalci, nenehno nadgrajevati svoja znanja in zbirati raznolike izkušnje, še posebej mednarodne. Tudi zato je tukaj Mreža idej.

Izbrati moramo področje, ki nas veseli, in trdo delati, da se uveljavimo. Potem v nobenem primeru in v nobenem času, pa naj gre za obdobje krize ali gospodarske rasti, uspeh ne bo izostal.

V iskanju priložnosti se mnogi mladi odločijo tudi za samostojno podjetniško pot. Kakšni so v Sloveniji pogoji za uresničitev njihovih podjetniških idej? Takšnim mladim moramo čestitati, saj se podajajo na pot, ki je sicer polna negotovosti, a jih pelje do samostojnosti in udejanjanja njihove ustvarjalnosti. Potrebnega je veliko poguma, da se spopadeš z vsemi ovirami v našem okolju, ki so za majhna podjetja še posebej visoke. Gre seveda za majhnost slovenskega trga, slabo delujoč pravni sistem, plačilno nedisciplino, neučinkovito birokracijo, visoke davčne ter druge obremenitve in prepletenost politike ter kapitala, ki izriva najboljše na račun najbolj povezanih.

Malim in srednje velikim podjetjem mora vsaka država, ki želi biti uspešna, zato najbolj pomagati. S korenitimi in takojšnjimi reformami si lahko po začetnih bolečinah obetamo bistven porast podjetništva, še posebej med mladimi. Prvi sveženj ukrepov, ki je bil sprejet poleti, je dober začetek, a ključni bosta reforma trga dela in preudarna fiskalna politika, ki se bo zavedala, da lahko z nižjimi davčnimi in drugimi obremenitvami državljani ustvarimo več.

Ta kriza, ki nas tako tepe predvsem zaradi lastnih strukturnih pomanjkljivosti, je gotovo priložnost, da z odločnimi reformami končamo tranzicijo in končno zakorakamo med najuspešnejše države v Evropi, med katere tudi spadamo.

Ko sva že pri vladi ... Kako ocenjujete način, na katerega se spopada z gospodarsko in finančno krizo? Prepričan sem, da je reformna naravnanost zdajšnje vlade pravilna in pravzaprav edina mogoča, če se želimo izogniti najhujšemu. Danes je povsem jasno, kako usodna je bila rekordna rast primanjkljaja v zadnjih letih in kako zgrešena je bila retorika nacionalnega interesa, ki je skorajda pokopala državne banke. Takšne države in takšnih bank si državljani ne moremo več privoščiti.

Upamo lahko samo, da bodo vsi potrebni ukrepi sprejeti čim prej, saj se je čas za Slovenijo, kot je poudaril tudi generalni sekretar OECD-ja Gurria, iztekel. Na določenih področjih bi si vseeno želel še drznejših korakov in še ambicioznejših reform. Vsekakor pa sem vesel, da je začrtana smer prava.