Ali je zdravnik na letalu?

V raziskavi, objavljeni v časopisu New England Journal of Medicine, so preiskali 12.000 primerov petih letalskih družb v treh letih, ko je med letom prišlo do dogodkov, ki so zahtevali nujno zdravniško pomoč. Čeprav je to za potnike precej dramatično, pa gre le redko za resne težave, kot so zapleti v nosečnosti, psihološke težave in srčni zastoji. Po podatkih raziskave gre večinoma za izgubo zavesti, ki ji sledi oteženo dihanje, prebavne motnje in simptome srčnih težav.

K sreči je bil pri skoraj polovici takšnih dogodkov na letalu prisoten zdravnik, ki je pomagal obolelemu potniku, v petini primerov so pomagali zdravstveni tehniki in v 4 odstotkih reševalci. Eden od avtorjev raziskave, Christian Martin-Gill, je tako sklenil, da je z vidika zdravniške oskrbe potovanje z letalom na splošno zelo varno. Večino nujnih primerov je namreč mogoče rešiti s preprosto intervencijo, poleg tega pa je na letalu pogosto nekdo, ki lahko nudi pomoč. Martin-Gill je sicer svetovalec pri posebnem centru Univerze v Pittsburghu, ki 24 ur na dan odgovarja na klice v zvezi z nujnimi zdravniškimi primeri na letalu, ki se v povprečju zgodijo vsako uro.

V dveh odstotkih gre pri nujnih primerih za psihološke težave ali razdraženost, v 0,5 odstotka primerih pa gre za porodne simptome, ki pa so povzročili kar 18 odstotkov nenačrtovanih pristankov. V večini primerov je šlo za ženske, ki so bile noseče manj kot 24 tednov in so kazale znake spontanega splava.

Sicer so nenačrtovano pristali v 7 odstotkih primerov, večinoma zaradi srčnega zastoja. V 26 odstotkih so potnike prepeljali v bolnišnico, 9 odstotkov je bilo hospitaliziranih, 0,3 odstotka bolnikov oziroma 36 pa jih je na letu umrlo, večinoma zaradi srčnega zastoja.

Defibrilatorje so uporabili na 137 bolnikih, a večinoma na neprimeren način, saj je šlo v samo 24 omenjenih primerih za srčni zastoj.

Avtorji raziskave še dodajajo, da je za večino primerov kriva relativno nizka količina kisika na letalu, ki povzroča vrtoglavico in pri številnih potnikih sproži paniko, pogosto pa gre tudi za dehidracijo, predvsem na dolgih letih ali ko gre za več zaporednih letov. Večini potnikov je odleglo, ko so jim priskrbeli dodaten kisik ali tekočino, zato nujni pristanek ni bil potreben. Število nujnih pristankov zmanjšujejo tudi zdravila proti slabosti.

Na letih ameriških letalskih družb je sicer vedno na voljo osnovni pribor za prvo pomoč, pred kratkim pa so si na letu pomagali tudi z aplikacijo na telefonu. Kardiolog Eric Topol je namreč na dveh letih s pomočjo aplikacije AliveCor lahko diagnosticiral potnikove težave, v enem primeru je lahko potnico pomiril, da ne gre za srčni zastoj, v drugem primeru pa pravilno ugotovil, da ima potnik srčni infarkt, in letalo je v nekaj minutah pristalo na bližnjem letališču, kjer je bolnika že čakalo reševalno vozilo.