Petek,
26. 8. 2011,
19.11

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 26. 8. 2011, 19.11

8 let, 8 mesecev

Ali bi bilo smiselno obdavčiti najbogatejše?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Bogati Francozi so pred kratkim dali pobudo, da naj jih država bolj obdavči.

Nekaj znanih Slovencev smo povprašali, ali bi bilo v Sloveniji smiselno dodatno obdavčiti najbogatejše oziroma ali bi podprli takšno pobudo in ali bi se to sploh lahko zgodilo, ne da bi najbogatejši svoje premoženje preselili v tujino.

Glavni problem naše države je, da nima celovite davčne strategije in da podjetja upravljajo z denarjem veliko gospodarnejše kot država sama. Zato tukaj ne gre za vprašanje visokih ali nizkih davkov, gre za to, kakšna je strategija upravljanja. Ircem je uspelo z nizkimi davki pritegniti veliko tujega kapitala, medtem ko imajo Skandinavci visoke davke, a dohodke vlagajo v znanje in razvoj, in tam se nihče ne pritožuje nad previsokimi davki. Pri nas prave davčne strategije ni, vemo, da gre denar v napačne roke.

Bogatašev, kakršni so v Franciji, pri nas tako ali tako ni, tisti, ki smo uspešni podjetniki, imamo svoje premoženje v podjetjih, tisti, ki so državno premoženje nerazvidno pretopili v offshore , pa ga seveda ne bodo delili z drugimi. Sam tako nimam težav s tem, da bi moj dobiček ali premoženje dodatno obremenili, vendar potem od države pričakujem, da bo z njim razvidno in produktivno upravljala, ne pa da bo ta denar prek bank izginil v zasebne žepe.

Vprašanje je pravzaprav hipotetično, saj Slovenije po bogastvu niti ne moremo primerjati s Francijo ali Ameriko, zato menim, da ne bi bilo smiselno in ne bi podprl takšne pobude. Prepričan sem, da bi se veliko slovenskega premoženja preselilo v tujino oziroma bi še to, kar imamo, šlo iz Slovenije.

Strinjam se, da bi premožnejši Slovenci lahko bili v zdajšnjih razmerah osebno bolj obdavčeni za določeno obdobje (Francozi govorijo o 3 letih), iz solidarnosti. Zdaj moramo pač prispevati vsi, brez izjeme. Pričakujem pa, da se bodo v teh razmerah tudi tisti, ki o tem odločajo, obnašali odgovorno in ne bodo zaradi svojih ozkih interesov vzeli celotne Slovenije za talko – tako pričakujem, da bodo predčasne volitve čim prej, ne pa da se bo zavlačevalo zaradi podaljševanja mandata zdajšnjim poslancem in ministrom.

Seveda lahko do take pobude pride pri nas, moje strinjanje lahko jemljete tudi kot pobudo. Zaradi "kriznega" davka za omejen čas ne bi prihajalo do dodatnih odlivov kapitala. Tudi sicer s težavo odliva kapitala v Sloveniji pretiravajo, saj se je v tujino večinoma odlil kapital v času negotovosti glede obdavčenja kapitalskih dobičkov, naložbe slovenskih podjetnikov pa so v glavnem ostale v Sloveniji, kjer zaposlujejo Slovence in plačujejo davke v slovenski proračun. Bistveno bolj zaskrbljujoči so ostali pogoji gospodarjenja, predvsem obdavčitev dela, ki slovensko gospodarsko okolje delajo nezanimivo in nekonkurenčno, zaradi česar Slovenija ni privlačna za tuje naložbe, grozi pa nam tudi dejanski prenos dejavnosti slovenskih podjetnikov v tujino. Zato kratkoročni ukrepi, kot bi bil "krizni davek", ne bodo pomagali, če ne bomo istočasno začeli vleči tudi dolgoročnih potez, ki bodo vplivale na zaposlenost in konkurenčnost v Sloveniji. Ob neustrezni politiki nobena populistična obdavčitev ne pomaga (tudi če bogataše obdavčite 100-odstotno), saj gre denar za napačne stvari.

Pozdravljam odločitev Francozov in Američanov, vendar pa bi se s takšno obdavčitvijo pri nas strinjal le, če bi se ta denar porabil bolj razvidno in smotrno kot do zdaj. Francozi, ki so to predlagali, namreč niso zaslužili svoj prvi milijon, temveč jih imajo kar nekaj, zato se takšna obdavčitev njim ne pozna kaj dosti. Podprl pa bi idejo, da bi se znižali davki tistim, ki donirajo v dobrodelne namene in s svojim denarjem pomagajo ljudem v stiski. Tako pa je videti, da gre za odpravljanje grehov vlad, ki so se preveč zadolžile, zdaj pa iščejo načine, da bi se iz tega izmazale.

Država bi prihranila, če bi preprečila nezakonito bogatenje oziroma bi vsem tistim, ki so nezakonito obogateli, premoženje dosledno odvzela. Potem se ji ne bi bilo treba ukvarjati z dodatnimi obdavčitvami.

Najprej je treba definirati, kaj pomeni biti bogat; ali je to tisti, ki zasluži pet, tri, dva tisoč evrov? Če bi od sto bogatih Slovencev vzeli po milijon evrov, bi bilo to sto milijonov evrov. Ali je to veliko in koliko bi s tem pomagali državi? Treba je tudi določiti, ali bi obdavčili bogataše ali podjetja. Sicer pa se ne strinjam s tem, da bi bogate dodatno obdavčili.