Nedelja,
7. 9. 2008,
10.08

Osveženo pred

9 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 7. 9. 2008, 10.08

9 let, 6 mesecev

Alenka Puhar na Dragi 2008 o zgodovinskem spominu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
O zgodovinskem spominu se v Sloveniji malo razmišlja, celo zasmehuje se ga, je prepričana publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar je imela v soboto popoldne v okviru 43. študijskih dnevov Draga 2008 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu predavanje na temo zgodovinskega spomina z naslovom Nočne barve in povešene oči.

Strahospoštljiv molk Po mnenju predavateljice v Sloveniji glede temnih plati polpretekle zgodovine prevladuje strahospoštljiv molk, slovenski sinovi "zanimivih" očetov in mater pa se praviloma postavijo po robu poskusom raziskovanja življenjskih zgodb svojih staršev.

Odzivi na razmišljanja in raziskovanja preteklosti - pri tem Puharjeva misli na nekdanji komunistični sistema - se izražajo v različnih tonih, od mirne naveličanosti do neprikritega gneva. O polpreteklosti, komunizmu, vojni in podobnem se danes v Sloveniji sicer relativno svobodno govori, a je to največkrat sprejeto z ostrino in vulgarnostjo, je opozorila Puharjeva.

Gre tudi za malenkosti Toda pri tem boju spomina proti pozabi pa ne gre samo za razkrivanje najbolj bolečih in krvavih poglavij zgodovine, ampak tudi za malenkosti, kot so npr. nekdanja imena ulic ali pa to, katera je bila zares prva slovenska narodna vlada in kdaj je bilo ustanovljeno prvo novinarsko društvo, je opozorila Puharjeva. V današnji Sloveniji se torej po njenem o zgodovinskem spominu in njegovem pomenu malo razmišlja, pogosto se iz njega norčujejo in ga omalovažujejo.

Gola dejstva niso dovolj

Ni pa res, da bi bilo slovensko javno življenje brez refleksije na te teme, je sicer dejala Puharjeva in pri tem omenila zlasti pisanje Nove revije in nekaterih avtorjev, med katerimi sta Jože Pučnik in Iztok Simoniti, ki ju druži predvsem opozarjanje na pomen vrednotenja polpreteklega dogajanja, saj ni dovolj poznati dejstva, važno jih je s svojo etiko oceniti. Zato je raziskovanje potrebno, da si ljudje ustvarijo mnenje o preteklosti.

Nujen pogum besede Udeležence drugega dne letošnje Drage je sicer pozdravil slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, za katerega je Draga v preteklosti gojila pogum besede, ki ga bo treba gojiti še naprej. To je pogum pričevati za resnico, kar je zelo težko, je dejal Capuder.

Poslanec stranke Slovenska skupnost v deželnem parlamentu Furlanije-Julijske krajine Igor Gabrovec je Drago podobno označil za pljuča in glasilke slovenske demokracije v preteklosti, pomembna pa je tudi danes in bo v prihodnje, zato naj išče možnost, da bi bila še bolj aktualna, in načine, kako nagovoriti in pritegniti nove generacije.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je izrazil bojazen glede usode narodne zavesti pri Slovencih v Italiji, glede Slovenije pa ga bolijo predvsem afere, kot je zadnja v zvezi s Patriinimi oklepniki, do katerih po njegovem prihaja zaradi "ostrostrelcev", ki s pomočjo tujcev streljajo v hrbet ne le slovenski vladi, ampak celemu slovenskemu narodu.

Zbrane nagovoril tudi minister Zver 43. študijski dnevi Draga 2008 so se zaključili s predavanjem zgodovinarja Igorja Grdine Trubar za vse čase. Zbrane na sklepnem srečanju 43. Drage je nagovoril tudi minister za šolstvo in šport Milan Zver. Obletnici rojstva Primoža Trubarja sta bili posvečeni obe današnji predavanji - poleg Grdinovega tudi referat izseljeniškega duhovnika Zvoneta Štrublja, nanjo pa se je v svojem govoru navezal tudi minister Zver.

Minister se je poleg tega navezal tudi na nedavno sklenjeno slovensko predsedovanje Evropski uniji, ki lahko Slovence po njegovih besedah navdaja s ponosom, da so pripadniki naroda, ki je uspel dobiti svoje mesto v zgodovini. Zaslugo za to ima tudi tradicija slovenskega šolstva, ki je pomagala ohraniti slovenski narod v razburkanem prostoru Srednje Evrope. Današnje okoliščine, je dejal Zver, niso nič manj zanimive in od Slovencev, ki so maloštevilen narod, zahtevajo, da so na vseh področjih nadpovprečni.