870 milijonov evrov škode zaradi poplav v zadnjih 10 letih

Končalo se je še eno deževno obdobje in za nekaj časa si, kar zadeva poplave, lahko oddahnemo, saj se nas je vreme usmililo in sledi nekaj bolj suhih dni. Z odhodom deževnih dni pa ponavadi odidejo, vsaj za nekaj časa, tudi naše skrbi okoli protipoplavne varnosti, čeprav v zadnjih 10 letih zaradi poplav, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje ter Statističnega urada RS okvirno ocenjena škoda znaša približno 730 milijonov evrov (brez DDV-ja) oziroma približno 870 milijonov evrov (z DDV-jem). Ocenjena neposredna škoda (brez DDV-ja) je po poplavah leta 1990 znašala približno 580 milijonov evrov, po poplavah leta 1998 približno 180 milijonov evrov, po poplavah leta 2007 približno 200 milijonov evrov, po poplavah leta 2009 približno 25 milijonov evrov, po poplavah leta 2010 približno 190 milijonov in po poplavah leta 2012 približno 310 milijonov evrov. Samo za odprave posledic poplav iz septembra 2010 bi potrebovali 240 milijonov evrov V zadnjih 10 letih znašajo skupaj okvirna sredstva, porabljena za odpravo posledic poplav, približno 150 milijonov evrov. Za odpravo posledic poplav v letu 2012 in za dokončanje odprave posledic poplav iz septembra 2010 bi bilo treba nameniti vsaj 240 milijonov evrov. Zaradi poplav v Sloveniji ogroženih 225.000 prebivalcev V okviru določitve območij pomembnega vpliva poplav je v celotni Sloveniji identificirano okoli 1200 poplavno ogroženih območij. Na njih stalno ali začasno živi približno 225.000 ogroženih prebivalcev, na njih je okoli 5.000 ogroženih objektov kulturne dediščine in nekaj več kot 25.000 poplavno ogroženih poslovnih subjektov. Izmed teh 1200 območij je opredeljenih 61 najbolj kritičnih in takšnih, kjer prihaja do največjih škod v primeru poplav. Karta 61 območij, kjer imajo poplave pomemben vpliv. Za obvladovanje poplavne ogroženosti bi potrebovali 600 milijonov evrov Po zelo grobi oceni bi za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh najbolj kritičnih območjih potrebovali približno 600 milijonov evrov. Vire financiranja za izvedbo investicij in drugih (predvsem negradbenih) dejavnosti za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh 61 območjih bo treba iskati predvsem v okviru raznih skladov EU-ja in drugih finančnih mehanizmov EU-ja, vodnega in podnebnega sklada ter nacionalnega proračuna in lokalnih proračunov ter potencialno tudi v okviru mogočih javno-zasebnih partnerstev. Ministrstvo je pripravilo tudi okvir za spremljanje aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti, katerih bolj aktivno izvajanje v npr. prihodnjih 10–15 letih ne bi pomenilo samo precejšnjega premika na področju obvladovanja poplavne ogroženosti ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in okolja, temveč bi tudi zelo prispevalo k ponovni krepitvi oziroma zagonu gospodarstva, še posebej na področju gradbeništva. Premalo vlagamo v sanacijo Tudi strokovnjak za poplavno varnost Rok Fazarinc pravi, da bi del gradbeništva lahko dobil delo, vendar se moramo zavedati, da so to večinoma manjši objekti, ki pa prinašajo manj neposrednih koristi, posrednih pa je ogromno. Fazarinc je tudi opozoril, da bi za preprečevanje poplav naredili veliko, če bi stare regulacijske pretoke očistili, saj so ti slabo vzdrževani. Ena največjih težav pa je prepočasna izvedba prostorskih načrtov. Naš sogovornik pa je opozoril tudi na dejstvo, da zelo zaostajamo že s sanacijo poškodovanih objektov: "Škoda je vedno večja, denarja za sanacije pa je vedno manj." Zato so škarje vedno bolj odprte, vsaka naslednja poplava naredi več škode. Gradbeni ukrepi Med gradbene ukrepe spadajo bolj klasični vodnogospodarski ukrepi, kot so gradnja visokovodnih nasipov, suhih in mokrih zadrževalnikov voda, ureditve pragov, strug itd. Nekaj izmed gradbenih ukrepov za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh 61 območjih je že v izvajanju (npr. izvedba ukrepov na porečju Savinje, priprava državnih prostorskih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti JZ dela Ljubljane in Železnikov, priprava projektne dokumentacije za obvladovanje poplavne ogroženosti Vranskega, Dupleka itd.), precej pa jih bo treba še zasnovati in nato tudi umestiti v prostor in dejansko tudi izvesti. Negradbeni ukrepi Med negradbene ukrepe obvladovanja poplavne ogroženosti pa spadajo: - aktivno omejevanje vnosa novega škodnega potenciala na že poplavno ogrožena območja v postopkih s področij urejanja prostora in graditve objektov; - ustrezno varovanje razlivnih površin voda (kamor se voda ob nastopu ekstremnih dogodkov lahko brez bistvene škode naravno razlije in nato kontrolirano ali nekontrolirano postopoma odteče) v postopkih s področij urejanja prostora in graditve objektov; - aktivno spodbujanje vrste rab tal oziroma zemljišč, ki ne poslabšujejo hidroloških razmer v okviru porečij, kjer prihaja do poplavnih dogodkov s škodnimi posledicami; - priprava in razvoj standardov poplavno odporne gradnje novih in obnove obstoječih stavb in drugih objektov na poplavno ogroženih območjih; - zasnova in izvedba alarmno-opozorilnih sistemov, ki dovolj zgodaj napovejo možnost večjega poplavnega dogodka; - ozaveščanje in obveščanje prebivalcev o poplavni ogroženosti območja, kjer prebivajo, ozaveščanje o tem, kako se lahko bolje pripravijo in obvarujejo v primeru ekstremnih poplavnih dogodkov, obveščanje o tem, kako morajo ravnati v primeru podanega alarma ali v času samega poplavnega dogodka itd.; - v izjemnih primerih tudi spodbujanje selitev zunaj poplavno ogroženih območij in odkup škodnega potenciala (osebnega premoženja v obliki stanovanjskih stavb, gospodarskih objektov itd.). Iz sredstev solidarnostnega sklada EU-ja smo dobili 18 milijonov evrov Pri pridobivanju sredstev v zvezi s poplavami velja ločiti pridobivanje sredstev za preventivno delovanja na področju obvladovanja poplavne ogroženosti in pridobivanje sredstev za sanacijo po poplavah. Iz sredstev solidarnostnega sklada EU-ja smo tako za namene sanacije po poplavah v preteklosti prejeli sredstva v višini: - poplave 2007 = 7,5 mio € - poplave 2010 = 10,5 mio € - poplave 2012 = pričakujemo 12–14 mio € Na razpolago 78 milijonov evrov Trenutno je za koriščenje kohezijskega sklada EU-ja na prednostni usmeritvi "zmanjšanje škodljivega delovanja voda" na področju razvojne prioritete "področje voda" v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) v zdajšnji finančni perspektivi 2017–2013 na razpolago 78 mio evrov, ki jih bomo porabili za izvedbo projekta BOBER, tega vodi Arso, ter prve faze projektov zagotovitve poplavne varnosti na porečjih Savinje in Drave. Iz lastnih virov (vodnega sklada) bomo financirali te ukrepe v višini 15 %.