5. junij - svetovni dan okolja

Cilj dneva je širiti osveščanje o okoljskih problematikah in s tem vzpodbujati spreminjanje odnosa vsakega posameznika. Glavne prireditve ob dnevu okolja bodo letos potekale v Wellingtonu na Novi Zelandiji, dan okolja pa se bo s številnimi prireditvami obeležilo tudi v Sloveniji. Svetovni dan okolja naj bi tako vzpodbujal različne dejavnosti, kot so shodi na prostem, kolesarske prireditve, sajenje dreves ter akcije recikliranja in čiščenja.

Svet EU za okolje tudi o podnebno-energetskemu zakonodajnemu svežnju

Letošnji svetovni dan okolja sovpada z zasedanjem sveta EU za okolje v Luksemburgu, ki ga bo v vlogi predsedujočega vodil slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Ena od točk zasedanja sveta bo posvečena podnebno-energetskemu zakonodajnemu svežnju. Z omenjenim svežnjem naj bi se zagotovil zakonodajni okvir med drugim za dosego 20-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 glede na leto 1990.

Bodoča Evropa - družba z nizko porabo ogljika iz fosilnih goriv

Dolgoročni cilj je, da se Evropa spremeni v družbo z nizko porabo ogljika iz fosilnih goriv. Pri doseganju ciljev nove podnebno-energetske strategije ima osrednjo dolgoročno vlogo trgovanje z emisijskimi pravicami v EU, ki je ključen instrument za dosego teh ciljev na stroškovno učinkovit način.

Prioriteta slovenskega predsedovanja je tudi biotska raznovrstnost

Prioriteta slovenskega predsedovanja svetu EU na področju okolja pa je tudi biotska raznovrstnost. Maja je v Bonnu potekal največji dogodek na področju ohranjanja narave na svetovni ravni, ki s svojimi odločitvami usmerja mednarodno politiko varstva - 9. konferenca pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti.

Konkretne posledice ukrepov bodo vidne šele po določenem času

Rezultati konference dajejo iztočnice tako za nadaljnje opredeljevanje mednarodnih ukrepov, kakor tudi okvir za urejanje zakonodaje v posameznih državah. To šele postopoma privede do obvezujočih ukrepov, zato so konkretne posledice posamezne konference pogodbenic vidne šele po določenem času.

V Bonnu sprejetih več smernic za nadaljnji razvoj

V Bonnu so bile tako med drugim sprejete odločitve o nadaljnjih pogajanjih o mednarodnem režimu glede dostopa in pravične porazdelitve koristi biotske raznovrstnosti, sprejeta so bila znanstvena merila in smernice za opredeljevanje morskih (oceanskih) območij, potrebnih zavarovanja, prav tako pa tudi prva strategija za pridobivanje finančnih virov, dogovor o nadaljnji obravnavi problematike biogoriv ter natančne omejitve za gnojenje oceanov kot enega možnih ukrepov za vezavo zračnega ogljika.

Ena od prioritet slovenskega predsedovanja s področja biotske raznovrstnosti je tudi področje biološke varnosti, pri čemer gre zlasti za gensko spremenjene organizme (GSO). Odločitve, sprejete v Bonnu, bodo vodile k pospešeni implementaciji sistemov biološke varnosti na nacionalnih ravneh v pogodbenicah Kartagenskega protokola o biološki varnosti.

V naslednjem dvoletnem obdobju bo tako velik poudarek predvsem na nadaljnjem razvoju in harmonizaciji ocene tveganja, vzorčenju in določanju GSO, razvoju nacionalnih zakonodajnih in administrativnih sistemov in razvoju posredovalnice o biološki varnosti. Vsi ti napori naj bi zagotovili, da bo čezmejno gibanje GSO, predvsem trgovanje, v 147 pogodbenicah protokola potekalo tako, da bo zagotovljena varna uporaba GSO tako za okolje kot tudi za zdravje ljudi.

Zemljo so nam posodili otroci

Ob svetovnem dnevu okolja Agencija RS za okolje (Arso) v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije organizira poučno srečanje na slovenski obali za vse udeležence okoljevarstvene akcije Zemljo so nam posodili otroci. Med plovbo si bo okoli 100 dijakov srednjih šol in zadnjih letnikov osnovnih šol, mentorjev, strokovnjakov Arsa ter ostalih vidnih gostov ogledalo ekološko plovilo za čiščenje morja ter se seznanili s stanjem morja v luči podnebnih sprememb.

Kam pa vi z odpadno električno in elektronsko opremo?

V petih slovenskih ekošolah bo v okviru svetovnega dneva okolja potekala zbiralna akcija odpadne električne in elektronske opreme. Skupaj z nacionalno koordinacijo ekošol jo organizira družba Zeos, ki za več kot 160 članov, zakonskih zavezancev, skrbi za pravilno zbiranje, obdelavo in predelavo tovrstnih odpadkov. Namen akcije je opozoriti na nevarnosti, ki jih predstavlja napačno odvržena pokvarjena električna in elektronska oprema, ter predstaviti primerne načine oddajanja oziroma prepuščanja teh odpadkov.

Varuj svojo kapljico vode

Aquasystems, upravljalec Centralne čistilne naprave Maribor, pa bo s podelitvijo donacij osnovnim šolam in nagrad posameznim učencem zaključil letošnji projekt Varuj svojo kapljico vode. Projekt je potekal na devetih osnovnih šolah v Mariboru in okolici, in sicer v različnih okvirih, ponekod v razredih zadnje triade, ponekod v okviru naravoslovnih krožkov. Donacije za opremo naravoslovnih kotičkov so prejele osnovne šole Gustava Šiliha, Prežihovega Voranca, Kamnica in Dušana Flisa Hoče.

Dan za dvigovanje osveščenosti o okolju ter krepitev političnega zanimanja in delovanja

Svetovni dan okolja je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1972, da bi zaznamovala začetek Konference o človekovem okolju v Stockholmu. Na isti dan je sprejela še en sklep, ki je privedel do ustanovitve Programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Dan okolja je eno glavnih sredstev ZN za dvigovanje osveščenosti o okolju v svetu ter krepitev političnega zanimanja in delovanja.