19. teden: pogajanja med sindikati in vlado niso prinesla uspeha

Vlada in sindikati javnega sektorja so končali pogajanja. Sindikati so vladi najprej ponudili osemodstotno znižanje plač, a je vlada predlog zavrnila. Le dan kasneje je svoj predlog pripravila tudi vlada, ta pa je predvideval devetodstotno znižanje plač v javnem sektorju, s 1. junijem znižanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja za 50 odstotkov in izločitev predlogov o standardih in normativih iz zakona o uravnoteženju javnih financ. Tudi ta predlog je koordinacija stavkovnih odborov zavrnila. Sindikati so nato konec tedna vladi predložili nov približevalni predlog. Poslanci in predsedniki koalicijskih strank so se medtem sestali s predsednikom vlade Janezom Janšo, kjer so dokončno uskladili stališča do zakona za uravnoteženje javnih financ ter rebalansa letošnjega državnega proračuna. Janša je ob tem dejal, da še obstaja nekaj možnosti za uskladitev ukrepov s sindikati, čeprav ne ravno velikih. Po njegovih besedah se je koalicija pripravljena pogajati do zadnje minute. Prav zaradi varčevanja pa bo vlada ukinila tudi dva do zdaj prosta delovna dneva: 2. januar in 2. maj. Letošnji praznik dela je tako minil predvsem v luči varčevalnih ukrepov. Ljubljanski župan Zoran Janković je na proslavi na ljubljanskem Rožniku dejal, da ne smemo dopustiti, da kdo razdvaja ljudi na zaposlene v gospodarstvu in v javnem sektorju. Na tovrstne očitke so se odzvali tudi v vladi. Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je denimo zapisal, da je ravno dosedanje neukrepanje, pretirano zadolževanje in brezglavo trošenje javnih financ privedlo skoraj do uničenja stabilnosti javnih financ. Predsednik DZ Gregor Virant pa se je v luči varčevanja odpovedal osebnemu varovanju policije. Po njegovih izračunih naj bi država s tem privarčevala okoli pol milijona evrov. Nekoliko boljši časi pa se obetajo ajdovskemu Primorju. Gradbinca naj bi s 30 milijoni evrov dokapitalizirala ameriška družba Icon Capital Group v sodelovanju z italijanskim gradbenim podjetjem Patera iz Vidma. Ob tem pa so se že pojavila ugibanja, da gre le za prazno družbo z izmišljenimi podružnicami. Zaradi vprašanja dolga Ljubljanske banke (LB) hrvaškim varčevalcem pa se ponovno zaostrujejo tudi odnosi med Slovenijo in Hrvaško. Slednja je namreč na tajni seji sprejela sklepe, ki podpirajo tožbo Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in NLB. Slovenija sicer vztraja, da gre v tem primeru za nasledstveno vprašanje.