Zanimivi poklici: JAHAČ

V lipiški kobilarni dela več poklicnih jahačev, ki dnevno trenirajo lipicanske žrebce in jih pripravljajo za nastope. Tako v kobilarni vzdržujejo večstoletno tradicijo jahalnih šol, za katere so že Habsburžani na naših tleh gojili lipicance.

Na začetku, od leta 1580, so bili lipicanci vseh barv, a so nato v Lipici z umetno selekcijo gojili samo bele konje. Vsak lipicanec se rodi temen, potem pa postane bel zaradi gena za sivenje. Včasih pa se zgodi, da se zaradi kombinacije recesivnih genov rodi lipicanec, ki ostane črn ali rjav. Edini tak v Lipici je Conversano Bonadea 331 oziroma Črnko, kot ga imenuje njegova jahalka.

V Lipici sem pred petimi leti delal obsežno reportažo o lipicancih. Že takrat mi je v oči padel edini črni lipicanec, ki je bil med vsemi eden od najlepših. Lik edinega in drugačnega med množico enakih se je ponujal kot odlična zgodba. Ves čas sem čakal na primeren trenutek, zdaj pa se je pojavila priložnost, da prek poklica jahača in črnega lipicanca predstavim drugačen pogled na Lipico. Pogled, ki se obrača stran od dirjajočih belih konj na pašnikih in bravurah v gosposkih predstavah in se raje usmerja k delu konjarjev, razkrije odnos človeka in konja in pokuka v sicer nedostopne lipiške hleve, ki so rezervirani za tekmovalne konje.