Obiskala sem 62-letnega strastnega gobarja Amadea Dolenca iz Celja, s katerim sva se podala po okoliških gozdovih nabirat gobe, ki so bile meni večinoma nepoznane.
Gospod Amadeo gobari vsak dan. In čeprav so mu pred kratkim operirali kolke, je bil že po treh dneh na nogah. 16 let je bil predsednik gobarskega društva Bisernica Celje, zdaj pa že 13 let deluje kot predsednik Mikološke zveze Slovenije, ki povezuje več gobarskih društev po Sloveniji.
Kaj mora imeti pravi gobar?
Pri gobarjenju je priporočljivo nositi svetla oblačila, da se klop čim prej opazi, in kapo, da se klop ne skrije v lasišče. Obvezno je imeti nož za čiščenje gob, zračno posodo (na primer pleteno košaro) in palico. Med najpomembnejšimi stvarmi sta seveda znanje in poznavanje gob!
Ali smo Slovenci strastni nabiralci gob?
Vedno pravim, da smo Slovenci najbolj nor narod na gobe. Žalostno pa je, da nimamo kulture v gozdu. Letos je zelo velika rast gob, ki jih ljudje nepremišljeno nabirajo v velikih količinah in jih nato spomladi vržejo stran.
Kdaj je nabiranje gob pri vas preraslo v tako strast?
Zelo zgodaj. Ko sem bil star pet oziroma šest let, me je dedek peljal v gozd, kjer sem našel 64 poletnih gobanov. Bil sem neizmerno vesel in takrat se je rodila moja strast, čeprav sem pozneje izvedel, da mi jih je dedek nastavil. Ko sem se preselil v mesto, sem se včlanil v gobarsko društvo, tako sem v društvu dejaven že od 22. Leta, torej 40 let.
Ali je nabiranje gob tudi sprostitev?
Jaz vedno pravim, da je to eden boljših hobijev. Nadihaš se svežega zraka, poslušaš tišino in opazuješ čudovito naravo. Gobarstvo pa ni samo sprostitev, je tudi rekreacija. Če pobereš 50 malih gobic, si se tolikokrat tudi prepognil in je skoraj tako, kot da bi delal trebušnjake.
Kdaj končate gobarski dan?
Povprečno moj gobarski dan traja okrog eno uro. Ni mi tako pomembno, koliko gob naberem, temveč to, da gobe opazujem. Zelo veliko nabranih gob razdelim med prijatelje.
Kako prepoznate strupene in užitne gobe, saj so si nekatere zelo podobne?
Pri tem potrebuješ predvsem znanje. Če ne poznam gobe, seveda vprašam gobarske kolege oziroma strokovnjake. Sam poznam veliko gob, a so tudi večji poznavalci gob, na katere se lahko obrnem. Vsako leto poskušam osvojiti od tri do pet novih vrst. Gob je okoli 4.000, jaz pa jih poznam okoli 200.
Katera jed iz gob vam je najbolj všeč?
Najraje imam rižoto z gobami.
Ste se kdaj zastrupili z gobami?
Sam se nisem nikoli zastrupil z gobami, imam pa vsekakor druge zanimive zgodbe. Ko sem bil gobar začetnik, je na tečaju mentorica predavala, da je vse, kar je pri gobanih rumeno, tudi užitno. Tako sem na upokojenskem pikniku nabral grenke gobane in skuhal velik kotel golaža. Ta golaž je bil grozno grenak in čeprav smo dodali kilogram sladkorja, ni pomagalo. Tisti, ki so včasih pili pelinkovec, so bili navdušeni, ampak večina je bila zgrožena. Priznam, da ga sam nisem jedel.
Zakaj je letošnja sezona tako obilna?
Zaradi vremena – dovolj visoka vlažnost in konstantna temperatura. Lanska sezona je bila zelo slaba, tudi letos sprva ni kazalo dobro, a se je vremensko nazadnje vse ujelo. Mnenja pa se vsekakor delijo. Tam, kjer gobarim, kmetje pravijo, da so gobe zrasle zaradi lune. "Luna dol, gobe gor."
Kdaj v letu je največ gob?
Septembra je zagotovo največ vrst gob.
V katerem obdobju najraje nabirate gobe in katera vam je najljubša?
Gobarim vse leto. Borovega glivca, ki je zelo redek, sem našel prvega januarja, naslednji dan pa še drugega, ki ga je brcnil neki pohodnik. Zelo dobre so mi poletne, junijske gobe.
Je kakšen poseben dogodek iz gozda, ki vam je ostal v spominu?
Imam kar veliko lepih in zanimivih spominov, izpostavil pa bi nočno gobarjenje. Bil sem na obisku pri gobarskem prijatelju, s katerim sva gobarila čez dan. Ker so bile gobe zelo majhne, sva odšla domov, si zapomnila mesta in se po njih odpravila ob dveh zjutraj, ko so zrasle.
2
