Vidna nevidnost

Spektakularen prvi polet kitajskega nevidnega letala bi bil vsekakor veliko manj spektakularen, če se ga ne bi videlo; prav zlahka bi ostali brez sporočila, ki tokrat krepi zaskrbljenost in zadržanost nekaterih na Zahodu, ki že tako ali tako dvomijo v miroljubno rast ene ključnih gospodarskih sil sveta. Peking je lani prekinil sodelovanje z ZDA na obrambnem področju zaradi ameriške prodaje orožja Tajvanu, odnosi so ostali zamrznjeni tudi zaradi ameriških vojaških vaj v Rumenem morju. Predstava (roganje?) za ameriškega obrambnega ministra le kratek čas pred obiskom kitajskega predsednika v Beli hiši in pred možno krepitvijo vojaškega sodelovanja med državama. Robert Gates je menda prišel v Peking krepit vezi med državama, a kitajska oblast sporoča, da namerava tudi v prihodnje "kljubovati" ameriškim interesom v istih območjih z lastnimi pristopi in sredstvi. Ameriški predsednik ima tako še manj možnosti, da bi vojaškim svetovalcem zabrusil kakšno bolj ostro o varčevanju.

Kitajska ob dejstvu, da je njena vojska že številčno zelo krepka, dodaja vse bolj dovršene oblike menda obrambnih orožij, ki sledijo višanju izdatkov kitajske vlade za vojaško-obrambne namene. Pri čemer kitajski izdatki še zdaleč niso transparentni (no, kaj podobnega najdemo tudi drugje, mar ne), saj rasti uradnega proračuna sledi tudi rast izdatkov za paravojaške enote ter – ključno – raziskave in tehnološki razvoj. Očitno vprašanje, ki se poraja, je seveda, zakaj. In proti komu je uperjena modernizacija kitajske vojske. Po eni strani gre le za logičen korak, ki ga prej ali slej storijo vse države, ki vojske imajo, po drugi zaradi nejasnih izhodišč, predvsem pa zaradi jasnih stališč (najsi bo to glede zaščitniškega odnosa do Severne Koreja ali glede Tajvana) ponuja ogromno prostora za interpretacijo.

V ekonomski sferi so kljub počasnemu spreminjanju ustroja mednarodnih organizacij, ki krojijo del usode sveta, jasno zarisane stopinje kitajskega velikana, ki prek dolgov Zahoda kupuje tudi lastno moč. Ameriški obrambni minister je nato, kot je dejal, v Pekingu sam predsednika Huja povprašal o tem poletu, pri čemer mu je kitajski predsednik bojda zatrdil, da poskus nima nikakršne povezave z njegovim obiskom. Naključja?

S tehnološkimi preboji, kot naj bi bil polet nevidnega letala, se nekoč sramežljiva in dolgo nevidna Kitajska postavlja samozavestno ob bok odkritim kreatorjem trenutnih varnostnih in političnih silnic po svetu. Ne glede na to, da je prek svoje mehke (gospodarske) moči in energetske lakote, ki spreminja afriške in azijske realnosti, že doslej igrala eno od ključnih vlog v svetu, jo vidni polet "nevidnega obrambnega letala" postavlja v novo (temnejšo?) luč.