Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
12. 10. 2011,
9.22

Osveženo pred

10 years, 9 months

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 12. 10. 2011, 9.22

10 years, 9 months

Vemo, kje so problemi, in imamo rešitve zanje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Za nami je težko obdobje preteklih treh let. Marsikdo je dobil v tem času občutek, da je država ljudi pustila na cedilu.

Moja ocena pa je, da je bilo za socialno povezanost in zaščito najšibkejših narejeno veliko. Daleč od tega, da bi bile odpravljene vse krivice in da bi država pravočasno in pravično rešila vse probleme. In teh je bilo veliko. Še več, zadnjih 20 let so se problemi v naši državi žal prevečkrat pometali pod preprogo. V tem mandatu so se vsaj nekateri začeli reševati. Mejni spor s sosednjo Hrvaško s sklenitvijo arbitražnega sporazuma, ugotavljanje in odpravljanje neplačevanja prispevkov delavcem in delavkam, konec velikih tajkunskih zgodb in s tem povezani kazenski postopki, ki tečejo, in še bi lahko naštevali. Po mojem mnenju se sicer marsikaj rešuje prepočasi in ne dovolj učinkovito, a vendarle tudi zaradi krize zdaj vemo, kje so ključni problemi v naši državi in kako jih reševati. Druga zgodba je, ali smo bili na krizo pripravljeni. Kljub visoki gospodarski rasti smo imeli primanjkljaj v državnem proračunu in previsoko inflacijo, naredili premalo na področju prestrukturiranja gospodarstva ter morda premalo za zaščito delavk in delavcev. Delo danes, žal tudi zaradi napak iz preteklosti, ni vrednota in je premalo cenjeno.

Za razliko od časov, ko smo imeli malo več možnosti za reševanje ključnih strukturnih sprememb, smo imeli v tem mandatu na mizi dobre predloge nujnih reform, ki bi lahko postavile dovolj čvrste temelje za lažji izhod Slovenije iz krize. Pokojninska reforma, preprečevanje dela na črno in ureditev študentskega dela bodo morali biti v prihodnosti sprejeti v takšni ali drugačni obliki. To je temelj za naš razvoj in za ohranitev socialne države.

Ključno pri vsem tem je, da breme krize ne prevzamejo tisti, ki zanjo niso krivi. To bi bilo narobe in nepravično, zato mora slovenska politika v prihodnje postati dovolj pogumna, da breme krize razporedi tudi med tiste, ki imajo v družbi več, in razbremeni tiste, ki imajo v družbi manj. Obdavčitev premoženja, odtujitev nelegalno pridobljenega premoženja, podpora preiskovalnim in sodnim organom so nujne. Šele takrat bodo ljudje zaupali politiki. Vsi vemo, da so reforme potrebne, vprašanje pa je, ali dovolj zaupamo tistim, ki te reforme sprejemajo. Če bodo bremena razdeljena pravično, razlike med plačami pa v mejah normale, bo tudi družba bolje sprejemala spremembe, ki so nujne.

Pred nami je torej še veliko dela. Prehajamo v drugi polčas reševanja krize, ki je pustila velik pečat predvsem na tistih, ki ustvarjajo delovna mesta, na zaposlenih in na tistih delavcih, ki so delo izgubili.

Poenostavitev birokratskih postopkov, sprejem prostorskih načrtov, davčna razbremenitev dela in davčne spodbude za podjetništvo pomenijo nov cikel razvojnega potenciala. To in marsikaj drugega enostavno moramo storiti. Naša prednost je, da smo v tem mandatu prepoznali ključne težave, vemo, kako je upravljati državo v času največje finančne in gospodarske krize, ter poznamo dobre in potrebne rešitve.

Ne glede na prihajajoče volitve ter pojav novih strank in gibanj je treba vedeti, da čarobna paličica ne obstaja. Konkretni odgovori na težka vprašanja bodo pričakovano terjani od tistih, ki si želijo ali želimo tudi v prihodnje prevzeti nase breme odgovornosti za upravljanje države. Ko bo politika sprejemala predloge drugih kot dobronamerne in bo opozicija prenehala nasprotovati čemurkoli zgolj zaradi političnega prestiža, se lahko nadejamo časov večje blaginje in zaupanja v ljudi, ki nas vodijo.

Ne spreglejte