V zraku

Balonarstvo na Slovenskem in v svetu postaja vse bolj priljubljeno, o čemer priča tudi vse večje zanimanje za panoramske polete. Prvi preizkus letenja s toplozračnim balonom, ki sta ga skonstruirala brata Montgolfier, sega v leto 1783 in je bil izveden v Parizu, kjer se je istega leta v nebo dvignil tudi balon konstruktorja Charlesa, ki je namesto toplega zraka uporabljal vodik. Leta 1939 je dobo balonov zamenjala doba letal, ki je trajala do konca 2. svetovne vojne, toplozračno balonarstvo moderne dobe pa se je nato uradno začelo 10. oktobra 1960, ko je v Bruningu v Nebraski v zrak poletel Ed Yost. V Sloveniji je pred triintridesetimi leti čast prvega poleta pripadla Slavku Šornu.

"Pred dvajsetimi leti je bil polet čez Ljubljano pogumno dejanje" Trenutno v Sloveniji deluje kar nekaj balonarskih društev in podjetij. Med dejavnejšimi je tudi Balonarski center Barje, ustanovljen leta 1992, ki ga vodi Grega Trček, ki se z balonarstvom ukvarja že dobrih dvajset let. Prvič se je v višave dvignil leta 1988, ko je še opravljal poklic računalniškega programerja. Tistega leta ga je sodelavec, ki se je z balonarstvom ukvarjal ljubiteljsko, povabil k poletu. Misel, da bi to lahko počel vse življenje, je prišla zelo kmalu in danes svojega poklica ne bi zamenjal za nič. "Polet te napolni z energijo, letenja pa se ne moreš nikoli naveličati. A ta poklic moraš imeti tudi resnično rad, saj bi, če bi z balonom letel samo zaradi službe, lahko hitro začel delati napake. Biti pilot toplozračnega balona tako zahteva celega človeka."

Ko je Grega krenil na balonarsko pot, je bila ta vse prej kot lahka. "Doma so mi najprej rekli, da sem zmešan, zato sem tudi začel počasi in postopoma," se svojih začetkov spominja Trček, ki se strinja, da je bil pred dvajsetimi leti že kratek polet čez Ljubljano kar pogumno dejanje. "Takrat je bilo slabše poznavanje meteorologije, prav tako niso bili na voljo vremenski podatki. Težko si dobil helij, s katerim si lahko testiral balončke. Tudi znanje o letenju je bilo na bistveno nižji ravni, kot je danes. Bili smo samouki, vreme in mikroklimo Ljubljanske kotline smo spoznavali v zraku, dodatna znanja in izkušnje pa smo si nabirali v tujini. Papirje sem nato pridobil v Aeroklubu Ljubljana, sicer pa sem se veliko naučil od Avija Šorna, ki je bil tudi moj inštruktor."

Rekordni polet nad Slovenijo Polega tega, da se Grega lahko pohvali s prvim preletom severnega Jadrana ("Leteli smo z otoka Lido, ki je del beneškega otočja in kjer je še danes eno najstarejših letališč v Evropi, do Portoroža."), med njegove najboljše uspehe lahko pripišemo tudi rekordni polet nad Slovenijo, ki ga je v petih urah in pol opravil leta 1997. "Za podvig sem se odločil, ko sem nekega dne razmišljal, kaj bi lahko zanimivega naredil, in ugotovil sem, da še nihče ni preletel Slovenije v enem kosu. Poizkus ni bil tako enostaven, saj je Slovenija relativno zelo ozka, zato je bil to velik tehnični izziv, ob katerem sem moral imeti tudi nekaj sreče. Najzanimivejše je bilo na koncu, saj je močno pihalo, a smo tik pred vasjo Čentiba našli njivo, ki je bila ravno prav mehka za 'divji' pristanek."

Zadnjih 15 let se Grega ne udeležuje športnih tekmovanj, ampak svoje delo posveča predvsem turističnim panoramskim poletom. Glavni lokaciji letenja z balonom sta Ljubljana in Bled, po naročilu pa vas lahko ob pridobitvi dovoljenja popelje tudi kam drugam, na primer nad Kostanjevico na Krki, kjer je Trček obljubil večno zvestobo svoji ženi. V zraku seveda, da ne bo pomote. Največ poletov z baloni v Sloveniji opravi v poletnem času, ko je dan daljši, toplejši in je veliko manj slabega vremena, saj je za polet najprimernejše vreme brez padavin, megle ali premočnega vetra pri tleh, tako da smo tudi mi ujeli zadnji vlak za prelet Ljubljane.

Razgled brez konkurence Okrog četrte ure smo se srečali pri gostišču Livada v Trnovem, ki od nekdaj ostaja zbirno mesto za polet z balonom in kjer pilot, ki je odgovoren za varnost in dobro počutje potnikov, izmeri smer in hitrost vetra ter se odloči za primerno vzletišče. Tokratno štartno mesto je pripadlo Štepanjskemu naselju, kamor smo se odpeljali skupaj s kopensko ekipo, ki je v približno dvajsetih minutah balon pripravila za vzlet. Sledili so vkrcanje, kratka navodila o položaju telesa med pristajanjem, nato pa dvig v nebo.

Enourni polet se je končal s pristankom v Podutiku, kjer je zemeljska ekipa pospravila balon in pripravila vse potrebno za tradicionalni balonarski krst, ki izhaja iz časov, ko je bilo ljudi zelo strah leteti z balonom. "Kdor je zbral dovolj poguma in polet preživel, je dobil pravico do podelitve častnega naziva po kraju pristanka oziroma po območju letenja," je strnil pilot in nas imenoval za plemenite barone in baronese ljubljanske. Nazdravljanju s šampanjcem je sledila vožnja do zbirnega mesta, kjer smo prejeli tudi 'dokazno gradivo' o letenju in diplomo o pridobljenem častnem nazivu.

Za Trčka je sezona poletov v Sloveniji, ki je bila letos še posebej plodna, končana. Njegov novi dom bo za pol leta postala Avstralija, kjer bo do sredine aprila prevažal tamkajšnje turiste. Z avstralskim podjetjem so lani prepeljali več kot 7.000 gostov, kar Grega pripisuje večji kupni moči in večjemu številu turistov, ki obiščejo Melbourne. V Sloveniji se za polet z balonom vsako leto odloči okrog 2.500 gostov, med katerimi je vedno več tujcev, število poletov pa bi po mnenju Trčka lahko povečali tudi pri nas, če bi Slovenija postala bolj prepoznavna turistična destinacija.