V dobro zlasti bolnikov …

Zdravnik anesteziolog, sicer pa šef intenzivne nege v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. Po mnenju mnogih zelo posrečen izbor za predsednika Fidesa ̶ sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Uglajen retorik, čeprav večkrat ne more brez populističnih vložkov, vztrajen, vedno ve, kaj hoče. Niso redki, ki mu zavidajo. Za prijatelje, ki vedo, da se rad poveseli, zaljubljen je v opero pa tudi dobro hrano (testenine in morske dobrote), velja za deloholika. V strokovnih krogih za odličnega zdravnika. Za to je njegov običajen delovni dan "intenzivna" v šempetrski bolnišnici, kjer skrbi za podporo življenjskim funkcijam bolnikov, pa sindikat in družina. Slednja verjetno pred sindikalnim delom, zlasti v mirnejših časih, ne pa zdaj, ko sta vlada in Fides glede plačila dežurstev še vsak na svojem bregu.

Mož dialoga, kar mu priznajo tudi nasprotniki. Morda tudi za to, ne zgolj zaradi funkcije predsednika Fidesa, so imeli številni ministri za zdravje do njega zelo spoštljiv odnos ̶ preprosto cenili so ga. In to jim je znal vrniti, čeprav je bilo v številnih pogajanjih med vlado in zdravniki zelo napeto. Ampak Konrad Kuštrin se kot »nepolitik« še kako zaveda, da je politika umetnost možnega. Za to je tudi zadnji spor z napovedano prepolovitvijo plačila dežurstev, ki naj bi jo prinesla vladna novela zakona o plačah v javnem sektorju, zanj le novi izziv, nikakor pa prezahteven.

Še konec junija je napovedoval: "Jesen bo huda, trda in ključna za status zdravniškega poklica. Zdravniki, ne glede na položaj, bodo/bomo morali pokazati, kam sodijo/sodimo, ali so/smo hlapci neke politične oblasti ali zdravniki?" Zelo politične besede sindikalnega pogajalca.

Ampak po nedavnem malce "spravnem" sestanku s premierjem in ministrom za zdravje, je Konrad Kuštrin umiril žogo in sporočil: "Možnost za rešitev spora oziroma preprečitve scenarija, ki ga od začetka septembra napovedujejo zdravniki, so, v naslednji sestanek vlagam veliko upanje." Rešitve so torej na mizi! Treba se je vanje zagristi in spoznati, katera je sprejemljiva za obe strani. Premier Borut Pahor se tega tudi zaveda, zato napoveduje: "Trli bomo oreh toliko časa, dokler ga ne bomo strli." Brez kompromisa pa nikakor ne bo šlo! Vlada in zdravniki so res bližje rešitvi, kako bi v prihodnje uredili pomanjkljivost slovenskega zdravstva, delo prek polnega delovnega časa, ki je posledica pomanjkanja zdravnikov (manjka jih približno petsto), ampak to je samo kamenček v mozaiku prepotrebne nujne reforme zdravstvenega sistema. Trenutek je pravi, vprašanje je le, ali je prava volja tudi politična in pri obeh pogajalskih straneh zares iskrena?