Toni Balažič – tisti menedžer, ki bo bolj dovzeten za prodajo Mercatorja ali pa tudi ne

Favorit je zmagal! Kaj drugega sploh ni bilo mogoče, pravijo dobri poznavalci dogajanja okoli Mercatorja. Nadzorniki, ki jim predseduje Matej Lahovnik, so v petek Tonija Balažiča skoraj ekspresno potrdili za novega prvega moža. Žiga Debeljak je torej preteklost. Še bolj oddaljena preteklost je idejni oče modernega, v internacionalizacijo zagledanega Mercatorja Zoran Janković. Najbrž bi bil ta včasih raje v Mercatorju, ampak to so le še sanje, sanje …

Mercator potrebuje nov preboj So se pa uresničile – sanje namreč –Toniju (Antonu) Balažiču. Po vodenju Fructala in Žita se je zavihtel še višje, na zelo, zelo vroč stol najboljšega soseda. Zagotovo največji izziv za devetintridesetletnika doslej. Ne bo mu lahko! Najbrž se tega zaveda tudi sam. Tudi zato, ker družbo, ki je največji zaposlovalec v Sloveniji z več kot 12 tisoč zaposlenimi, v regiji pa jih je še vsaj enkrat toliko, čakajo drugačni, težki časi. Kriza je vse hujša, denarja je vse manj, takšna je preprosta resnica. Največjemu trgovcu pri nas tekmeci vse bolj dihajo za ovratnik, njegov tržni delež se zmanjšuje. Nič kaj spodbudno. Številke kažejo, da bo letošnje leto skromnejše od lanskega. Vsaj če sodimo po poslovnih kazalnikih v prvem trimesečju. Poslovnih prihodkov je bilo za nekaj več kot 676 milijonov evrov ali za malenkost (3,6 odstotka več) več kot v enakem obdobju lani, čisti dobiček pa je bil precej, precej manjši – le sedemsto tisočakov, v prvih treh meseci lani ga je bilo za več kot deset milijonov evrov. Kako smernice obrniti, bo zagotovo prva domača naloga novega predsednika uprave najboljšega soseda.

Od Spema prek Fructala in Žita do Mercatorja... Je Toni Balažič, ki je po petkovem imenovanju javnosti kratko sporočil, da je privrženec stabilnega in dolgoročnega lastništva Mercatorja, prava izbira za prihodnost najboljšega soseda? Bo Anton – ki je svojo hitro napredujočo karierno pot začel v mariborski agenciji Spem, nadaljeval kot direktor trženja v Petrolu, bil celo svetovalec pri A. T. Kearnyju, da bi leta 2007 postal prvi mož ajdovskega Fructala (pomagal naj bi tudi tlakovati pot prodaje srbskemu Nektarju), vmes leta 2009 postal celo Mladi menedžer leta, da bi ajdovskega pijačarja v letu 2010 zamenjal za Žito – kos izzivu vodenja Mercatorja? Ga bo s sodelavci, ki jih bo pripeljal, predrugačil in naredil konkurenčnejšega in še večjega v njegovi 63-letni zgodovini?

Kritiki Toniju očitajo, da direktorske stolčke menja kot spodnje perilo, spet drugi pravijo, da vsakih nekaj let potrebuje nove in nove izzive. Mercator je zagotovo velik izziv, ki nujno potrebuje nove ideje, prijeme v boju z vse bolj agresivnimi in ugodnejšimi tekmeci v Sloveniji (E-Leclercom, Tušem, Lidlom, Hoferjem in drugimi). Pa ne nazadnje tudi z največjim tekmecem in morebitnim prevzemnikom, hrvaškim Agrokorjem!

Bo pod njegovim vodstvom prodan Mercator? Ivica Todorić namreč v svoji brezmejni, že skoraj bolezenski poslovni nameri prevzema Mercatorja ne odneha in nadaljuje svoj pohod na najboljšega soseda. Kako se bo odzvala uradna slovenska politika (v vladni ljudski stranki, pa najbrž ne samo v njej, niso za to, da bi Mercator končal v naročju Agrokorja), še ostaja uganka. Banke, zlasti večinsko državna NLB, in prezadolžena Skupina Pivovarna Laško (največji lastniki Mercatorja) morajo najprej rešiti sebe in se tudi bodo. Nadzorni svet najboljšega soseda, tudi sam Toni Balažič, ki se bo naloge lotil v začetku prihodnjega meseca, pa morajo poskrbeti za Mercator. Kako je še odprto vprašanje? Podpora prodaji Agrokorju? Balažičev predhodnik Žiga Debeljak je uspešno spotikal Ivico. Ga bo tudi Toni? Ali pa se ga bomo spominjali le kot tistega prvega moža, v čigar vladavini so prodali Mercator, sam pa se je odpeljal novim izzivom naproti. Bomo videli …