Slovenija je premalo odprta v svet!

Odstop gospodarskega ministra Mateja Lahovnika ga ne preseneča in ga ne komentira. Vlada po mnenju predsednika dobro dela, stanje pravne države v Sloveniji pa ni zadovoljivo. Zadnje incidente skrajnežev v Ljubljani do drugačnih moramo vsi obsoditi, nikakor pa ne smejo ostati nekaznovani, še opozarja slovenski predsednik. Kako ocenjujete delo aktualne Pahorjeve vlade? Opozicija ji nenehno očita, da se ukvarja sama s sabo namesto z resničnimi težavami. Vlada je imela nekaj težav in jih je morala reševati, to drži! Vendar je ta vlada tudi precej aktivistična vlada. Vložila je pomembne zakonske projekte, ki posegajo v naš sistem socialne države in gospodarstva, in verjamem, da se bo pokazalo, da je to aktivna vlada. Mislim, da je to pokazala že dosedanja razprava o zakonskih projektih. Zato ne delim mnenja, da se ta vlada pretežno ukvarja sama s sabo in s svojimi težavami. Ukvarja se tudi s težavami, ki zahtevajo rešitve. Vlada je v lanskem, prvem letu gospodarske krize namenila prvenstveno pozornost socialnim vprašanjem, socialni kohezivnosti, stopnja nezaposlenosti se je začela nižati, to je dobro in zdaj je dober trenutek, da se loti vprašanj, ki imajo razvojno funkcijo in dolgoročno zagotavljajo razvoj naše države. Zdaj je pred vlado najtežja in najpomembnejša preizkušnja!

Bi vi, če bi bili premier, storili kaj drugače, ali bi se drugače odzvali na izzive globalne recesije in krize, ki je zelo prizadela tudi Slovenijo? Ker nisem premier, ne želim ugibati, kako bi kot premier kaj naredil. Lahko samo ocenjujem zdajšnje delo te vlade. Menim, da mora aktualna vlada nameniti več pozornosti zagotavljanju sistema, ki bo omogočil boljši in hitrejši razvoj. Treba je povedati, da je veliko težav pri nas v gospodarstvu. Imamo šibko in razdrobljeno gospodarstvo, tega vlada ne more nadomestiti. Lahko vzpostavlja pogoje, vse drugo mora narediti gospodarstvo samo. V Sloveniji potrebujemo več ustvarjalnosti in podjetnosti. Če ste pogledali študije, ki so bile objavljene v zadnjih mesecih, ena od njih, raziskava lozanskega inštituta, prinaša zelo kritično mnenje o konkurenčnosti sposobnosti Slovenije.

Opozarja namreč, da je med poglavitnimi viri težav šibke konkurenčne sposobnosti premajhna odprtost v slovenski družbi za kreativne zamisli, za nove ljudi, za zamisli, ki bi prišle iz tujine, imamo skratka določeno okostenelost, ki jo je treba premagati. Za to bo vlada morala dati dobre predloge v parlament, vsi pa moramo razmisliti, kaj lahko naredi vsak od nas. Jaz sem že večkrat poudaril, naj se odprejo boljše možnosti mladim. Začenjamo izgubljati mlado generacijo, nekateri najboljši mladi strokovnjaki odhajajo v tujino, to za naš razvoj ne bo dobro. Zato verjamem, da ne bi bilo prav, da se preveč pozornosti nameni le vladi, premalo pa posvetimo temu, da spremenimo svoje navade, da se bolj odpremo v svet, novim zamislim in da smo kot družba bolj ambiciozni.

Se vam zdi, da se vsi bolj nagibamo k temu, da bi želeli, da ima vlada čarobno paličico in reši vse težave, ki so se kopičile leta in leta, recesija in gospodarska kriza pa sta jih spravili na plan? V vsaki državi se od vlade pričakuje odločne ukrepe in velikokrat so ta pričakovanja nerealno visoka. Mi smo se znašli v položaju, ko težav ne moremo prelagati na prihodnost in jih tudi ne moremo preložiti na koga drugega. Težave bomo morali rešiti! In kot je pokazal lanski primer Mure, je čas za odločne in resne korake. Če pogledate Muro danes, leto po njeni krizi, vidite, da je velik del zaposlenih dobil delovno mesto v novih podjetjih. Kar pomeni, da ni tako, da je treba za vsako ceno obdržati staro! Včasih je treba kaj od starega ukiniti in potem na istem mestu zgraditi nekaj novega. To je tisto, kar je zdaj pred nami. Seveda lahko drži, da je velik del današnjih težav posledica "odlaganja" iz preteklosti, ker se pač ni ustrezno ravnalo, ni bilo dovolj odgovornih odločitev, ni bilo uspešnih proizvodnih programov v podjetjih, te težave so se kopičile in kriza jih je razgalila. Čarobne paličice nima nihče, vsak pa lahko nekaj naredi.

V težavah so zlasti veliki, tudi velika državna podjetja iz logistične verige: Slovenske železnice, Luka Koper pa Dars. Velike izgube in dolgovi. Ali je vstop tujega strateškega partnerja glede na to, da smo očitno preveč "zaprta" država, za ta podjetja rešilna bilka? Omenili ste tri podjetja, v vsakem je položaj drugačen. Slovenske železnice potrebujejo zelo resno sanacijo in strateškega partnerja. Kako bomo poskrbeli za to, še ne vemo, vlada se je precej angažirala in upam, da bodo rešitve kmalu predložene. V primeru koprske luke je položaj lažji: ima dobre možnosti in ima ponudbe strateških partnerjev. Zdaj gre za to, da dokonča svoj razvojni projekt, tu seveda ni vse odvisno od nje, saj prostorskega načrta še niso sprejeli, treba je rešiti tudi nove zaplete, ki omejujejo razvoj Luke Koper. Ugovori Italije v zvezi z njeno širitvijo in še nekateri drugi ugovori; verjamem, da bi bil v paketu, kjer bi se reševali zapleti, dobrodošel tuji strateški partner. Pri čemer Luka Koper mora ostati slovenska! Nadzor mora biti naš in večinski lastniški delež tudi slovenski.

Pri avtocestnem omrežju je jasno, da je v zdajšnji podobi zgrajeno, kako se bo financiralo v prihodnje, pa je v pristojnosti države. Mi smo se odločili za državno pot. Seveda bi lahko šli tudi po poti koncesij, bilo bi hitreje, ampak v končnem izračunu verjetno tudi dražje. Tu je država odločilna in bo morala svojo vlogo igrati še naprej.

Predsednik vlade Borut Pahor je po mnenju številnih obul prevelike čevlje, kakšne odnose imate z njim in kako komentirate takšna mnenja njegovih kritikov? To sta dve različni vprašanji. Moji odnosi s predsednikom vlade so zelo dobri, korektni, večkrat se posvetujeva, največkrat da on pobudo za posvetovanje. Verjamem, da ste opazili, da je gospod Pahor politik z velikimi izkušnjami in zelo dobrim političnim čutom. Njegov slog je poseben, vsak politik ima svoj slog, zaradi tega je deležen tudi različnih kritik, ampak vsakdo lahko ocenjuje predsednika vlade, ni pa tako, da bi imel predsednik republike kakšno posebno vlogo v tem kontekstu. Jaz kot predsednik republike menim, da je aktualna vlada, ki jo vodi Borut Pahor, dobra vlada in da je zastavila stvari tako, da bi v drugi polovici leta 2010 lahko uspešno rešili težave.

So torej vaši odnosi s predsednikom vlade – pogojno rečeno – normalni? Seveda so normalni, nič pogojno rečeno, preprosto rečeno so normalni in korektni.

Ampak vedno nista bila na istih bregovih reke, recimo že samo pri vprašanju slovenskega predstavnika v arbitražnem sodišču. To lahko pomeni, da so med vama iskrice in da v vajinem odnosu ni vse idealno … No, glejte, zagotovo je šlo v omenjenem primeru za prehitevanje dogodkov. Jaz sem na to opozoril in sva se pogovorila, tudi premier sam je spoznal, da ni čas za iskanje arbitra, zdaj imamo druge naloge pri izvedbi arbitražnega sporazuma. Tukaj je popravil svoj pogled in stvar se je vrnila v popolnoma normalne in prave tire. Ni pa treba pretiravati s tem primerom, kajti to se zgodi. Ljudje si včasih izberemo kakšno misel ali pa kakšen projekt, za katerega se izkaže, da še ni prišel čas zanj. To ni nič tragičnega, rekel bi, da je to normalen del političnega dogajanja in politične kulture. Za nas je arbitraža nova izkušnja, ni presenetljivo, da se vprašanje arbitra postavi kot pomembno vprašanje, potem pa je treba vse skrbno pregledati in ugotoviti, kdaj je čas za kakšno nalogo. Čas za izbiro arbitra še ni prišel!

Postopek izbire se še ni začel … … seveda ne, postopki se bodo lahko začeli teči šele takrat, ko bodo vzpostavljeni pogoji, najprej bo treba proučiti vse naše argumente in sistematično zbrati naše vse poglede, ki gredo v arbitražni memorandum za arbitražno sodišče. Takrat bomo tudi vedeli, kakšen profil arbitra bi morali najti, in potem je v ustrezni zakonodaji predviden postopek, ta zahteva za izbiro arbitra javni razpis, ki ga objavi minister za pravosodje. Čaka nas torej več nalog, ki pa niso nujne. Nujna naloga je zdaj priprava memoranduma, priprava naše argumentacije, temu je treba dati vso prednostno pozornost, potem bomo, če bomo lepo napredovali, ob koncu leta v položaju, ko bomo imeli dovolj jasno predstavo o tem, kakšnega arbitra bi morala poiskati Slovenija.

Pa ima Slovenija dovolj primernih kandidatov, ki lahko kandidirajo za arbitra in bi verodostojno opravili svojo nalogo? Slovenija ima kandidate, ki lahko verodostojno opravijo svojo nalogo. Sam sem že večkrat dejal, da so v takih primerih tudi možnosti, da poiščemo za arbitra kakšnega tujca. Razumem, da pri nas ni želje, da bi ubrali to pot, tudi to je popolnoma v redu. Mislim, da bo treba razpis za arbitra narediti v skladu z zdajšnjo zakonodajo in ta ne predvideva, da bi tujci lahko kandidirali za tovrstne funkcije.

Še vedno verjamete v ugodno rešitev arbitraže za Slovenijo? Seveda, saj smo vendar pravna država in imamo dobre pravne argumente. Zakaj pa bi spreminjal mnenje?

Kako vidite stanje pravne države v Sloveniji. Nekateri menijo, da imamo dve pravni državi, da pravna država ne deluje, vse mogoče smo že lahko prebrali, kaj menite vi? Pravna država je izjemno pomemben pogoj za naš družbeni razvoj. Imamo stanje, ki ni zadovoljivo! Ne moremo biti zadovoljni s sedanjim stanjem. Nikakor pa nimamo dveh pravnih držav, ampak zgolj eno. Ta pravna država zasluži pozornost in marsikaj je treba izpopolniti, izboljšati. Mene skrbita zlasti dva pojava: prvič, ko se brez argumentov in precej zaničljivo govori o inštitucijah naše države. To je slabo! Taka omalovaževanja, ki jih pogosto slišimo, zlasti na račun pravosodja, ne pomagajo pravni državi, nikakor to ne pomaga pravni državi. Druga težava, ki jo vidim, pa je, da se zatika pri reformi ustavnega sodišča. Že pred dvema letoma sem predlagal državnemu zboru, da bi pristopili k reformi ustavnega sodišča, da bi sodišče razbremenili obrobnih zadev.

Sodišče dobiva na tisoče zahtevkov in nemogoče je, da bi dobro, kakovostno opravilo svoje delo. Treba je narediti tak sistem, da bo ustavno sodišče odločalo le o pomembnih in ustavno relevantnih vprašanjih. Za kaj takega pa je treba spremeniti ustavo, kar je bilo predlagano že večkrat. Sam sem se v to aktivnost vključil precej na začetku svojega mandata, več kot dve leti je že tega, predlogi so pripravljeni, ampak zdaj se začenja politično razpravljanje, kjer se spet pojavljajo dvomi in nasprotovanja …

Ali ni politične volje? Politična volja pri nekaterih je, pri drugih je pa ni. To igranje s pravno državo je zelo nevarno in ga močno odsvetujem. Zato vsem politikom priporočam, da pošteno razmislijo, preden nasprotujejo predlogom, ki so rezultat zelo dolge in zelo skrbne razprave, tako strokovne kot tudi politične. Če so nekoč podpirali te predloge, potem je zelo težko razumeti, da jih danes zavračajo. To je precej neodgovorno početje. Zato se zavzemam za to, da bi se ta razprava umirila, zresnila in da bi k reformi ustavnega sodišča pristopili z občutkom, da je to ena od ključnih nalog za krepitev pravne države. Vsi tisti, ki govorijo, da je treba pravno državo izboljšati, imajo zdaj priložnost, da nekaj storijo in se to opravi.

Področje človekovih pravic je vaše precej priljubljeno področje, pa vendar zadnji dogodki, incidenti v Ljubljani, tudi v Cafe Open, kažejo, da smo Slovenci še vedno zelo nestrpni do drugačnih, do istospolno usmerjenih, do izbrisanih … Kako vi gledate na to, smo še daleč od idealne ravni človekovih pravic? Seveda smo še daleč! In tudi zagotavljanje človekovih pravic ni nikoli čisto končana zadeva. Zato ne smemo imeti nobenega občutka samozadovoljstva. Kar zadeva strpnost, bi rekel takole: verjamem, da je naše ljudstvo, naše prebivalstvo, da smo v Sloveniji nasploh razmeroma strpni. Imamo pa skupine ljudi, ki niso strpne! Zato tudi napadov in incidentov ne moremo posploševati. To so skupine skrajnežev, nestrpnežev, ki so si v primeru Cafe Open privoščili nasilen napad, in to z molotovko in grožnjami s smrtjo, to je zelo resna zadeva. In kot veste, sem takoj, ko sem za to izvedel, zelo ostro protestiral in zahteval preiskavo. Pričakujem, da bomo rezultate te preiskave tudi videli! Mislim, da moramo biti zelo jasni in odločni, ko gre za pojave, ko se nasilje že uporablja ali se z njim neposredno grozi. Jasno, da imajo ljudje različne načine izražanja svojih mnenj, tudi zelo kritične in zelo nespodobne, vse to je treba v demokratični družbi razumeti. Vendar mora obstajati neka meja in ta je pozivanje k nasilju ali nasilno dejanje. Tega ne smemo dovoliti, to je tista nestrpnost, ki družbi škoduje in jo je treba zavračati.

Kako bi tovrstne incidente preprečili? Je to sploh mogoče? Z dejanji moramo dokazati, da takšni incidenti ne ostanejo neodkriti ali nekaznovani. To moramo doseči! In mislim, da to lahko dosežemo. Verjamem, da je tudi v javnem mnenju ob incidentu nastal zelo širok konsenz, da je to v naši družbi nedopustno. Kar zadeva splošno ozračje pri nas, nisem pesimist, ampak treba je tudi ukrepati, to bo dokazalo, da smo družba, ki jemlje resno zahtevo po tolerantnosti.

Kočevski rog, nedavna maša ob 20. obletnici, pa novi zaplet, premier je bil povabljen, vi pa ne, čeprav ste imeli dober namen, da bi presegli vse te delitve. Kaj zdaj, ko je že za nami, menite o tem kratkem stiku? Tukaj gre za vprašanje, kjer se je treba preprosto pogovarjati. Ta pogovor bo trajal še dolgo, to je proces, ki traja in bo trajal. Jaz sem za dialog, ki mora biti pošten, odkrit, ustvarjalen. Tako sem dal že pred letom predlog, da bi se pogovorili, organizatorji tovrstnih slovesnosti in tudi predstavniki države. Ta predlog je še vedno tu …

… odziva pa še ni? Odziva še ni bilo, ampak biti moramo potrpežljivi, odziv lahko še pride. Jaz sem zelo potrpežljiv in zelo strpen sogovornik. Z veseljem se bom odzval na vsako dobronamerno, odkrito in ustvarjalno zamisel, ki bi še prišla.